Urša Marn

19. 11. 2009  |  Mladina 46  |  Politika

Lenoba ali strategija preživetja?

Množično izdajanje zdravniških potrdil za podaljšanje absolventskega statusa

/media/www/slike.old/mladina/il_studenti.jpg

© Tomaž Lavrič

V zadnjem času po fakultetah opažajo porast prošenj za podaljšanje absolventskega statusa, pri čemer se večina študentov sklicuje na zdravstvene težave. Zakon o visokem šolstvu namreč predvideva ne samo zaradi strukture bolonjskega študija nepotreben absolventski staž, temveč tudi možnost podaljšanja iz upravičenih razlogov, med katerimi so materinstvo, nezmožnost študija zaradi bolezni ter izjemne družinske in socialne okoliščine. Da razsežnost pojava ni nedolžna, kaže primer ljubljanske ekonomske fakultete, kjer je letos jeseni kar 40 odstotkov absolventov prve generacije bolonjskega prvostopenjskega študija vložilo prošnjo za podaljšanje absolventskega statusa za dodatno leto, od tega jih je kar 60 odstotkov kot razlog za nezmožnost dokončanja študija navedlo zdravstvene težave. Statistika kaže, da je na ekonomski fakulteti »bolan« že vsak tretji ali četrti absolvent, odvisno od programa.
Pri tem preseneča zlasti neverjetna lahkomiselnost pisanja zdravniških potrdil. Na ekonomsko fakulteto so v nekaj tednih dobili celo vrsto zdravniških potrdil, v katerih je nevrologinja mag. Marjetka Clemenz navedla, da študenti vsi po vrsti trpijo za migreno z avro. Z množičnim izdajanjem potrdil, za katere naj bi kot zasebna zdravnica študentom zaračunala po trideset evrov, je sicer prenehala, a šele, ko so jo poskušali priklicati z referata fakultete in ko je minister za visoko šolstvo Gregor Golobič zastavil nekaj neprijetnih vprašanj zdravniški zbornici. Golobič se je vpletel, ker študenti zdravniškega potrdila ne potrebujejo samo za podaljšanje absolventskega statusa, pač pa tudi za podaljšanje subvencioniranega bivanja v študentskih domovih ali pri zasebnikih. Iz zdravniške zbornice so mu vehementno odgovorili, da ne gre za strokovno medicinsko vprašanje in da menijo, da niso pristojni za presojo izdaje zdravniških potrdil za izredno podaljšanje subvencioniranega bivanja. Toda če za strokovna medicinska vprašanja ni pristojna zdravniška zbornica, kdo potem sploh je?! V referatih fakultet pač niso usposobljeni za presojanje, ali imajo študenti resnične zdravstvene težave ali pa le zlorabljajo sistem.
Po mnenju dr. Andreje Cirman, prodekanje za študijske zadeve na ljubljanski ekonomski fakulteti, zgodba o podaljševanju absolventskega statusa in s tem dobe študija sproža pomisleke o gojenju kulture podpiranja izogibanju vstopa na trg dela med mladimi: »Če hočemo biti na znanju temelječe gospodarstvo z vzdržnim pokojninskim sistemom, potem se ne moremo zanašati na to, da bo to gospodarstvo temeljilo na ostareli delovni sili, ki bo morala biti delovno aktivna tudi še v poznih šestdesetih, medtem ko bo svežega znanja in energije polna mladina svoje potenciale trošila drugje. In to z državnim blagoslovom!«
Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre pri podaljševanju absolventskega staža zgolj za lenobo, študenti ljubljanske fakultete za socialno delo opozarjajo, da je problem veliko globlji. »Resda gre v mnogih primerih za zlorabe, vendar so študenti v to pogosto prisiljeni, ker država oziroma pristojno ministrstvo stori veliko premalo, da bi olajšalo prehod s študija v zaposlitev.« Vstop na trg dela je iz leta v leto težji. O redni zaposlitvi za nedoločen čas mnogi lahko le sanjajo. Hkrati pa zaradi recesije narašča brezposelnost. Da bi preživeli, vse več ljudi išče priložnostne zaposlitve. Delajo prek avtorskih pogodb, študentskih napotnic, pa tudi na črno. »Študenti podaljšujejo svoj status do skrajnosti prav zato, da lahko še naprej delajo prek študentskih servisov. Na zaposlitev v nekem razumnem roku niti ne računajo. Zlorabe so na nek način strategija preživetja,« opozarjajo študenti fakultete za socialno delo. Po njihovem mnenju vzrok za težaven vstop na trg delovne sile ni gospodarska recesija. Problem je tudi v delodajalcih, ki to izkoriščajo, pa tudi v sistemu, ki vse to dopušča. »V socialnem varstvu, na primer, lahko postanemo strokovne delavke oziroma delavci šele potem, ko opravimo pripravništvo in strokovni izpit. Pripravništva pa niso sistemsko urejena, saj država trenutno zanje ne nameni niti centa. Socialnovarstvene organizacije seveda nimajo dovolj sredstev, da bi same zaposlovale pripravnice in pripravnike. Vrata v socialno varstvo so nam praktično zaprta.«
Po mnenju dr. Monike Kalin Golob, prodekanje za dodiplomski študij na ljubljanski fakulteti za družbene vede, je večji problem od podaljševanja absolventskega statusa vprašanje, čemu sploh absolventski status. »Ta staž je velika in nepotrebna specifika slovenskega sistema, ki ga po Evropi ne poznajo. Ko sta država in rektorska konferenca privolili v absolventski staž tudi v novih bolonjskih programih, se je dejansko izneverila ideja, da naj bi bolonjska prenova skrajšala čas študija. Celo več, nekateri ga predvidevajo celo po drugi bolonjski stopnji, kar pomeni, da boste za magisterij stroke, ki ga je zakon izenačil s staro univerzitetno diplomo, lahko zakonito in s statusom študenta študirali devet let. Enkrat namreč lahko ponavljate na prvi, enkrat na drugi stopnji in imate še po vsaki stopnji absolventski staž.« Prav zaradi takšnega sistema študij medicine, ki je enovit in zato ne omogoča dvakratnega absolventskega staža, postaja - ne boste verjeli - eden krajših študijev v državi. Pomenljivo je opozorilo Kalin Golobove, da se fakultete zadnja leta spreminjajo v socialne ustanove, saj so pritiski študentov na podeljevanje statusov in njihovo podaljšanje zaradi najrazličnejših opravičil vedno večji. »Država bi morala enkrat izračunati, koliko jo to stane. Menim, da bi lahko odprli marsikatero delovno mesto za diplomante brez delovnih izkušenj: tako bi se na fakultetah študiralo, ne pa iskal status za delo prek študentskega servisa, mladim pa bi pred tridesetim letom omogočili pridobivati delovne izkušnje in zaposljivost.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.