Naomi Klein

19. 11. 2009  |  Mladina 46  |  Svet

Seattle bo dozorel v Koebenhavnu!

Če bi bilo podnebje banka, bi ga že bili rešili, ne pa prepustili tržni brutalnosti

Naomi Klein je vodilna svetovna politična analitičarka, kolumnistka časnikov Nation in Guardian, avtorica uspešnic Doktrina šoka in No logo.

Naomi Klein je vodilna svetovna politična analitičarka, kolumnistka časnikov Nation in Guardian, avtorica uspešnic Doktrina šoka in No logo.
© Debra Friedman

Pred nekaj dnevi sem prejela delovno različico knjige The Battle of the Story of the Battle of Seattle (Bitka zgodbe o bitki v Seattlu), ki je še v tisku, avtorja sta David in Rebecca Solnit.
Delo bo izšlo deset let po tistem, ko je koalicija aktivistov prekinila vrhunsko srečanje Svetovne trgovinske organizacije v Seattlu, kar je bila iskrica, ki je zanetila svetovno gibanje proti velikim družbam.
V knjigi poročata, kaj se je v resnici dogajalo v Seattlu. A ko sem se pogovarjala z Davidom Solnitom, gurujem konkretnih akcij, ki je pomagal pri načrtovanju prekinitve, sem ugotovila, da ga obujanje spominov na leto 1999 zanima precej manj kot skorajšnje vrhunsko srečanje OZN o podnebnih spremembah, ki bo od 7. do 18. decembra v Koebenhavnu, ter akcije za »podnebno pravičnost«, ki jih je pomagal pripraviti in bodo 30. novembra po vseh Združenih državah Amerike.
»To je nedvomno gibanje po vzoru Seattla,« mi je pojasnil Solnit. »Ljudje so pripravljeni ukrepati.« Koebenhavnska mobilizacija spominja na dogajanje v Seattlu: veliko različnih skupin, pestrost taktike in države v razvoju, ki so zahteve aktivistov pripravljene predstaviti na samem srečanju.
Koebenhavn ne bo zgolj ponovitev Seattla. Zdi se, kot bi se premaknile progresivne tektonske plošče in pripomogle h gibanju, ki temelji na dobrih plateh prejšnjega obdobja, a se hkrati tudi uči iz njegovih napak.
Največja graja na račun gibanja, ki ga v medijih vztrajno označujejo za protiglobalizacijsko, je, da opominja na vrsto težav, ponuja pa le malo konkretnih rešitev.
V nasprotju ima gibanje, ki se bo zdaj izpostavilo v Koebenhavnu, na programu eno samo točko - podnebne spremembe -, le da hkrati tudi razumljivo pojasnjuje vzroke zanje in opisuje rešitve, ki se dotikajo tako rekoč vseh težav na našem planetu.
Kot pojasnjuje gibanje, se podnebje ne spreminja zgolj zaradi onesnaževanja, temveč tudi zaradi temeljne logike kapitalizma, ki ceni predvsem kratkoročni dobiček ter stalno rast.
Politiki nas skušajo prepričati, da bi s kapitalistično logiko lahko rešili tudi podnebno krizo, in sicer z uvedbo dobrine, ki se ji reče »ogljik« in s katero je mogoče trgovati, pa tudi tako, da bi gozdove in kmetijske površine spremenili v »odtoke« za izpust, ki nam je ušel izpod nadzora.
Aktivisti, ki se zavzemajo za okoljsko pravičnost, bodo v Koebenhavnu izpostavili, da trgovanje z ogljikom nikakor ne bo rešilo podnebne krize, temveč pomeni nezaslišano privatizacijo ozračja. Varovala in odtoki pa bi se lahko sprevrgli v prisvajanje virov kolonialnih razsežnosti.
»Tržne rešitve« ne bodo pregnale podnebne krize, temveč bodo še dodatno poglobile neenakost in revščino - saj so najrevnejši in najbolj ranljivi ljudje tudi največje žrtve podnebnih sprememb, hkrati pa tudi glavni poskusni zajčki v načrtih za trgovanje z izpusti.
Aktivisti v Koebenhavnu ne bodo le preprosto protestirali proti vsemu temu, temveč bodo predlagali rešitve, ki hkrati zmanjšujejo izpust in neenakost.
V nasprotju z dosedanjimi vrhunskimi srečanji, kjer so alternativne rešitve jemali bolj kot domislice, jim bodo v Koebenhavnu namenjali osrednjo pozornost.
Koalicija Climate Justice Action je na primer pozvala svoje aktiviste, naj se 16. decembra zgrnejo na konferenčno središče.
Mnogi se bodo te konkretne akcije udeležili kot del »kolesarskega bloka«, in sicer se bodo pripeljali na za zdaj še nerazkritem »neustavljivem novem stroju upora«, sestavljenem iz nekaj sto starih koles. Namen akcije ni prekiniti vrhunsko srečanje, kot se je to zgodilo v Seattlu, temveč ga odpreti in spremeniti v »forum, kjer se bomo pogovarjali o NAŠIH težavah, o težavah tistih spodaj, o podnebni pravičnosti, resničnih rešitvah namesto navideznih ... Ta dan bo naš.«
Nekatere rešitve, ki jih ponuja aktivistični tabor, se prekrivajo s tistimi, ki jih gibanje za globalno pravičnost zagovarja že dolga leta: to so lokalno, trajnostno kmetijstvo, majhni, decentralizirani energetski objekti, spoštovanje lastninskih pravic prvotnih prebivalcev, puščanje fosilnih goriv v tleh, sprostitev intelektualne lastnine, ko gre za zeleno tehnologijo, pokrivanje stroškov teh rešitev z obdavčenjem finančnih poslov in odpisom zunanjega dolga.
Nekatere rešitve so nove, denimo vse glasnejše zahteve, naj bogate države plačajo »podnebno odškodnino« revnim. Gre za zahtevne naloge, a videli smo, kolikšna sredstva je sposobna zbrati vlada, ko je treba reševati elito.
Eno od koebenhavnskih gesel pravi: »Če bi bilo podnebje banka, bi ga že bili rešili« - ne pa prepustili tržni brutalnosti.
Čaka pa nas še veliko drugih sprememb, med njimi bolj premišljen pristop k neposrednemu ukrepanju, pri katerem bodo upoštevali, da je treba narediti več kot samo govoriti, a se pri tem izogniti prežvečenemu scenariju o policistih proti protestnikom.
»Gre za državljansko nepokorščino,« pravijo organizatorji akcije 16. decembra. »Premagali bomo fizične ovire, ki nam jih bodo postavili na pot - ne bomo pa se odzvali z nasiljem, če bo policija zaostrila oziroma skušala zaostriti razmere.« (Pri tem je treba dodati, da med dvotedenskim srečanjem zagotovo ne bo šlo brez nekaj bitk med policisti in aktivisti, navsezadnje smo v Evropi.)
Pred desetletjem sem po prekinitvi seattelskega srečanja v New York Timesu napisala, da je bila to le proslavitev rojstva novega gibanja, ki zagovarja korenito drugačno obliko globalizacije.
Kakšen bo pomen Koebenhavna? To vprašanje sem postavila Johnu Jordanu, čigar napoved, kaj se bo zgodilo v Seattlu, sem navedla tudi v svoji knjigi No logo. Odgovoril je: »Če je bil Seattle proslavitev rojstva gibanja gibanj, bo Koebenhavn morda zabava ob polnoletnosti.«
Kljub vsemu opozarja, da odraščanje ne pomeni bolj medle igre - ne nameravajo se odpovedati državljanski nepokorščini, da bi posedali na resnobnih sestankih.
»Upam, da smo s polnoletnostjo postali bolj poredni,« pravi Jordan, »saj bi se življenje na našem planetu prav lahko končalo ravno zato, ker smo preveč ubogljivi.« 5

© (2009) Naomi Klein, New York Times Syndicate

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.