8 dni na teden / In vendar delajo?

Te dni mineva tri leta, odkar je tedanji obrambni minister Karl Erjavec podpisal pogodbo o nakupu finskih osemkolesnikov. V tem času so finski preiskovalci posla s Patrio tudi po večkrat zaslišali vse možne osumljence in priče, slovensko tožilstvo pa do ustanovitve skupne preiskovalne skupine sploh ni bilo aktivno, odtlej pa tudi bolj pasivno kot kaj drugega. A prvega obtoženca na slovenski strani si je izmislilo slovensko tožilstvo. To ni kateri izmed osumljencev finskih kriminalistov na čelu z Janezom Janšo, ampak tedanji obrambni minister Erjavec in načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman.
Zoper Erjavca in Gutmana je tožilstvo vložilo obtožni predlog, ki se uporablja v skrajšanih postopkih, kar naj bi načeloma pomenilo, da imajo v rokah izredno trdne dokaze za svoje obtožbe. Nekdanjega obrambnega ministra in prvega moža vojske bremenijo kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, za obstoj katerega se predvidevata dva pogoja. Da osumljenec »vedoma krši zakone ali druge predpise, opušča dolžno nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi ...« in da »zares nastane kršitev oziroma večja škoda«. Zagroženi sta denarna kazen in kazen zapora do enega leta. Glede na to bi tožilstvu lahko očitali »ziheraštvo«, saj enim izmed najbolj odgovornih nosilcev oblasti v orožarskem poslu stoletja očitajo zgolj nevestno delo v službi, za katero je predvidena dokaj nizka kazen. A že dokazovanje obstoja tega kaznivega dejanja ne bo lahko. Če pa sodišče sprejme argumentacijo tožilstva, je za dejanje s tolikšno nastalo škodo možna samo najvišja kazen. To, da gre zgolj za tožilski manever, s katerim bi v piramidi Patria najnižje akterje pripravili do izdajanja najvišjih, se zdi skrajno neverjetno. Da bi si tožilstvo pod Barbaro Brezigar želelo preganjati takratnega premiera Janšo, je iluzija. Tega v preteklih mesecih niso dokazovali zgolj z neaktivnostjo ampak tudi aktivnostmi, ki so jih v zadnjih mesecih vendarle izvajali. Iskali so izdajalce v lastnih vrstah, ki niso sledili politiki nepreganjanja osumljencev v aferi Patria in preganjanja oseb, ki so osumljence bremenile, na čelu s finskim novinarjem Magnusom Berglundom.
Očitki zoper Erjavca in Gutmana se nanašajo na dejstvo, da Slovenija pri poslu s Patrio ni dobila tistega, kar je želela, kupovala in obljubila Natu. Ne ukvarjajo pa se z vprašanjem, zakaj in kako je do podpisa te pogodbe s tem ponudnikom sploh prišlo. Glede na to, da gre za prvo obtožbo po treh letih, je na mestu vprašanje, ali je tožilstvo šele začelo s posredovanjem svojih dognanj sodišču ali pa že končalo.