22. 12. 2009 | Mladina 51 | Politika
Erjavčev »gradbeni lobi«?
Minister ustavlja gradnjo stanovanj republiškega sklada v Ljubljani zaradi »krize«. Ali pa zaradi želja zasebnih gradbenih podjetij, ki ne morejo prodati svojih stanovanj?
Projekt Brdo - Jug, v katerem naj bi v prihodnjih dveh letih končali gradnjo prvih 411 stanovanj, nato pa še dodatnih 200.
Gradnja novih stanovanj, predvsem v osrednji Sloveniji, je bila doslej standardna obljuba politike. Ker je predvsem v Ljubljani zaradi priseljevanja povpraševanje nesorazmerno višje od ponudbe, so se cene v zadnjih letih v prestolnici strmo dvigale. In tudi sedaj, v krizi, ostajajo razmeroma stabilne in še vedno višje od drugih glavnih mest. Da je stanovanjska stiska najhujša v Ljubljani, kaže tudi velik razkorak med tržno in neprofitno najemnino, hkrati pa je v Ljubljani tudi največ upravičencev do neprofitnega najemnega stanovanja.
Tako je tudi aktualna koalicija v svojo pogodbo vnesla obljubo po boljši dostopnosti do stanovanj, razmišljali so celo tudi o t. i. skandinavskem modelu, po katerem bi v Sloveniji organizirali fond kakšnih 10.000 najemnih stanovanj. Hkrati s tem je republiški stanovanjski sklad nadaljeval svoje projekte. Eden največjih med njimi je projekt Brdo - Jug, v katerem naj bi v prihodnjih dveh letih končali gradnjo prvih 411 stanovanj, nato pa še dodatnih 200. Nekajletno urejanje dokumentacije je bilo v tem letu končano, in ko bi se že skorajda lahko začela gradnja, se je - presenetljivo - vse zaustavilo.
Okoljski minister Karel Erjavec, ki je predsednik nadzornega sveta stanovanjskega sklada, je v začetku tega meseca, po seji nadzornega sveta, dejal: »Vemo, da smo v krizi, ljudje ne bodo kar tako jemali posojil in stanovanja se še dolgo ne bodo prodajala tako, kot so se v preteklosti.« Zato je minister oziroma nadzorni svet ustavil več kot 100 milijonov evrov vreden projekt, v katerega je bilo že doslej precej investiranega kapitala in kjer bi lahko približno 600 stanovanj pod bolj ugodnimi pogoji kupili varčevalci nacionalne stanovanjske sheme, v prvi vrsti mlade družine in druge prednostne kategorije.
Zanimivo je, da minister takšne odločitve, češ da v krizi ni dovolj povpraševanja, ni podkrepil z nobeno analizo. Resda ima republiški sklad neprodana stanovanja izven Ljubljane, interes za stanovanja v Ljubljani pa je bil vedno nekajkrat večji od ponudbe. Ko je leta 2006 sklad zadnjič ponudil varčevalcem, ki doslej niso mogli kupiti nobenega skladovega stanovanja v Ljubljani, 62 stanovanj na Poljanskem nabrežju, so dobili kar 2600 vlog. Ravno tako je zanimivo, da je Erjavec argument krize uporabil šele sedaj. Vse do 8. decembra ni namreč v ničemer nasprotoval postopku javnega naročanja. Ravno nasprotno, kot pojasnjujejo v skladu, se je še aprila 2009 Erjavčev sklad seznanil z načrtovanimi aktivnostmi sklada in jih tudi potrdil, vključno s projektom Brdo.
Konec maja 2009, denimo, se je seznanil s projektom Brdo z vidika gradnje in obsega investiranja, pa tudi z vsebino razpisa za začetek postopka javnega naročanja. »Nadzorniki so dobili tudi pojasnila o posebnosti tega projekta, na katerem naj bi SSRS izvedel aplikacijo lastnega projekta tehničnih parametrov stanovanjske gradnje in njegovo spremljanje s strokovnim monitoringom. Aktivnosti pri projektu Brdo so nadzorniki potrdili tudi ob sprejemu polletnega poročila za leto 2009 in rebalansa poslovnega in finančnega načrta za leto 2009 v oktobru 2009. V slednjem je med cilji izrecno naveden tudi začetek gradnje na Brdu in aplikacija blagovne znamke Sklada TPSG pri projektu Brdo. Rebalans je bil potrjen na seji Vlade RS 10. 12. 2009,« nam je pojasnila Rebeka Rupnik z republiškega stanovanjskega sklada.
Četudi bi si Erjavec želel, da bi javni stanovanjski sklad vsa razpoložljiva sredstva usmeril v gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj, bi to pomenilo večletni zastoj gradnje in komunalnega opremljanja na območju Brda. Zaradi tega se strokovne službe sklada in uprava, ki jo vodi Primož Pirc, z odločitvijo ne strinjajo. Omenjajo druge »apetite«: »Prav v oktobru je minilo 18 let od ustanovitve Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. V teh letih je Sklad ustvaril prek 400 milijonov premoženja, ki načeloma zagotavlja nemoteno delovanje za uresničitev njegovega poslanstva. V vseh teh letih smo se soočali z raznimi apetiti po razdelitvi tega premoženja. Sprememba namembnosti projekta bi bila pravno zelo težka: treba bi bilo spremeniti prostorske akte, drugačno bi bilo obdavčenje in evidentiranja zalog, prizadeti bi bili varčevalci iz stanovanjske sheme, ki jim Sklad v Ljubljani že od leta 2006 ni ponudil možnosti nakupa stanovanja pod ugodnejšimi pogoji, ipd. Predvsem pa bi imela takšna sprememba velike finančne posledice, saj bi se investicija v primeru prodaje povrnila v razmeroma kratkem času, ob spremembi namembnosti pa šele v več deset letih. Sklad bi s tem izgubil znaten del svojega premoženja oziroma virov za zagotavljanje stanovanj, kar opravlja po zakonskem pooblastilu in za kar od države ne dobi nobenih finančnih sredstev.«
Če torej zaustavitev projekta Brdo pomeni razočaranje za vse mlade družine, ki stanovanja pričakujejo že od leta 2003, in za vse varčevalce iz stanovanjske sheme, pa so se je gotovo razveselila vsa tista zasebna podjetja, ki v tem trenutku ne morejo prodati svojih stanovanj ali ki načrtujejo nove projekte. Zanimivo je naslednje dejstvo: stanovanjski sklad je 5. junija objavil javno naročilo za gradnjo stanovanjskih objektov na Brdu, ponudniki, ki na javnem razpisu niso uspeli, to so Gradbeni holding, Konstruktor VGR, in SGP Pomgrad, pa so vložili zahtevek za revizijo. Nato pa so, v začetku novembra, kot da bi vedeli, da bo projekt tako ali tako padel v vodo, brez posebnih pojasnil odstopili od pritožbe.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.