Staš Zgonik

 |  Mladina 51  |  Svet

Slovenski emisijski trg

Premajhen obseg za resen “biznis”

Termoelektrarna Trbovlje – tretji največji onesnaževalec v Sloveniji

Termoelektrarna Trbovlje – tretji največji onesnaževalec v Sloveniji
© Borut Peterlin

Slovenska podjetja niso med tistimi, ki bi jim država v okviru ETS namenjala preveč emisijskih kuponov. Slovenska podjetja, vključena v emisijsko trgovalno shemo EU, so leta 2008 v zrak spustila 8 milijonov 860 tisoč ton ogljikovega dioksida, dodeljenih pa jim je bilo le 8 milijonov 214 tisoč emisijskih kuponov. Skupaj so torej morala dokupiti približno 650 tisoč emisijskih kuponov, od teh jih je daleč največ, skoraj 500 tisoč dodatnih kuponov, potrebovala Termoelektrarna Šoštanj. Holding slovenske elektrarne je v letu 2008 nakup dodatnih emisijskih kuponov stal nekaj manj kot 8 milijonov evrov, letos pa zaradi recesije in s tem nižje proizvodnje energije precej manj.
Presežek kuponov je bil na slovenskem trgu prisoten le prvo leto delovanja sheme - leta 2005. Takrat je bilo dodeljenih dobrih 400 tisoč kuponov več od dejanskih izpustov. Že leta 2006 smo imeli primanjkljaj kuponov - dodeljenih jih je bilo 150 tisoč premalo. Največji je bil primanjkljaj leta 2007, bil je celo večji kot lani, saj je podjetjem primanjkovalo 800 tisoč kuponov. Dejansko pa jim je to povzročilo minimalne dodatne stroške, ker je bila na evropskem trgu zaradi čezmernega dodeljevanja kuponov v drugih državah ponudba večja od povpraševanja in so bili kuponi proti koncu leta 2007 tako rekoč zastonj.
Čeprav morajo številna slovenska podjetja, vključena v trgovalno shemo, dokupovati emisijske kupone za izpolnjevanje svojih obveznosti, se v Sloveniji ni razvil omembe vreden trg s kuponi. To trditev lahko podkrepimo s podatkom, da se nobena od večjih finančnih ustanov v Sloveniji vsaj za zdaj ne ukvarja s trgovanjem z izpusti. Edina, ki se je odločila poskusiti, je bila skupina Poteza. »Tega posla smo se lotili leta 2006. Postavili smo celotno infrastrukturo, zanalizirali trg, vendar se je zadeva s koncem prvega trgovalnega obdobja leta 2007 precej neslavno končala, ker so bili kuponi nazadnje ničvredni in se je trg sesedel. Od takrat se s tem nismo več ukvarjali in smo zadevo zamrznili,« je povedal Drago Simčič. Kot pravi, posla ni bilo veliko, vseh poslov skupaj je bilo za nekaj tisoč kuponov. Kljub temu so nekateri tudi na tem trgu zaradi špekulacij imeli precejšnje izgube. Simčič pravi, da se trg zdaj, tako kaže, vnovič pobira, kljub temu pa v Sloveniji ne pričakujejo množičnega trgovanja. »To v Sloveniji ne bo biznis. Že borza je žalostna, tukaj pa je potencialni obseg še precej manjši,« je prepričan.
Številna podjetja so sicer leta 2008 imela presežke emisijskih kuponov, a so bili praviloma manjši od primanjkljajev na drugi strani. Največji presežek, približno 52 tisoč kuponov, je imela Termoelektrarna Brestanica. Ker je to rezervna elektrarna v slovenskem elektroenergetskem sistemu in deluje le ob morebitnih izpadih drugih proizvodnih zmogljivosti in morebitnih drugih motnjah v omrežju, je presežek predvsem posledica razmeroma zanesljivega delovanja omrežja lani, zaradi česar elektrarni ni bilo treba veliko obratovati. Kot pravijo, so presežne kupone shranili za »težje« čase. »Zadnjih nekaj let je proizvodnja TEB obsegala od 17 GWh do 115 GWh, tako da za večjo proizvodnjo kuponov ni bilo dovolj, pri manjši proizvodnji pa so ostajali. TEB s svojimi zmogljivostmi 300 MW samo v enem dnevu lahko porabi 6563 kuponov, obratovanje pa lahko traja od ene ure do nekaj dni, če je okvara večja, cene električne energije na trgu pa visoke. Tako lahko TEB porabi tudi dvakrat ali trikrat večje količine kuponov od vsako leto dodeljenih, saj na dolžino svojega obratovanja nima vpliva,« pojasnjujejo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.