Vanja Pirc

 |  Mladina 1

Pršut za Arabce

Informativni letak muslimanskim gostom priporoča tudi svinjino

Kraški pršut za goste iz arabskih dežel

Kraški pršut za goste iz arabskih dežel

Urad vlade za komuniciranje (UKOM) je izdal informativni letak za tujce z nekaj osnovnimi informacijami o Sloveniji. Čeprav obsega le dve strani, je na njem mogoče občudovati fotografije nekaterih lokalnih znamenitosti in posebnosti, denimo Aljaževega stolpa, Logarske doline, Škocjanskih jam in Pirana, pa tudi dveh tipičnih slovenskih jedi, potice in kraškega pršuta. Slednji, ki je narezan na rezine in obložen z olivami, kar kliče po tem, da bi se nam pocedile sline, a ravno fotografija te mesne specialitete bi utegnila pri nekaterih bralcih sprožiti vse prej kot pozitivna čustva. Informativni list je namreč namenjen tudi prebivalcem arabskih držav. Večina teh je muslimanske veroizpovedi, ta pa uživanja svinjine, ki je navadno surovina za pršut, ne dovoljuje.
Pri UKOM-u pravijo, da so infolist izdali v osmih jezikovnih različicah. Angleško so natisnili v tri tisoč izvodih, druge - poleg arabske so bile to še nemška, francoska, italijanska, madžarska, španska in hrvaška - pa v tisoč izvodih. Ker je infolist tipski, imajo vse različice enako vsebino in fotografije, pršut v arabski različici pa se jim ne zdi sporen, saj iz arabskega sveta niso prejeli nobenih pripomb k besedilu in fotografijam, ne pred izdajo in ne po njej, ravno nasprotno, zaradi izdaje infolista v arabščini so prejeli veliko pohval. »Lektura besedila je bila narejena v Jordaniji, grafična postavitev infolista pa v Egiptu. Ne lektor ne arabski oblikovalec nista izrazila zadržkov glede vsebine tega infolista. Razumemo možne zadržke do uživanja svinjine iz verskih in drugih razlogov, vendar pa v infolistu nikjer ne piše, da je pršut iz svinjine. Pršut je namreč lahko tudi iz govedine,« pravijo pri UKOM-u. Ne glede na to, ali je pršut svinjski ali goveji, pa vse kaže, da njegova fotografija v infolistu le ne bo ostala za vedno. V naslednjih izdajah naj bi v vseh jezikovnih različicah infolista redno menjali fotografije, ker želijo predstaviti čim več posebnosti Slovenije.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Vanja Pirc

 |  Mladina 1

Kraški pršut za goste iz arabskih dežel

Kraški pršut za goste iz arabskih dežel

Urad vlade za komuniciranje (UKOM) je izdal informativni letak za tujce z nekaj osnovnimi informacijami o Sloveniji. Čeprav obsega le dve strani, je na njem mogoče občudovati fotografije nekaterih lokalnih znamenitosti in posebnosti, denimo Aljaževega stolpa, Logarske doline, Škocjanskih jam in Pirana, pa tudi dveh tipičnih slovenskih jedi, potice in kraškega pršuta. Slednji, ki je narezan na rezine in obložen z olivami, kar kliče po tem, da bi se nam pocedile sline, a ravno fotografija te mesne specialitete bi utegnila pri nekaterih bralcih sprožiti vse prej kot pozitivna čustva. Informativni list je namreč namenjen tudi prebivalcem arabskih držav. Večina teh je muslimanske veroizpovedi, ta pa uživanja svinjine, ki je navadno surovina za pršut, ne dovoljuje.
Pri UKOM-u pravijo, da so infolist izdali v osmih jezikovnih različicah. Angleško so natisnili v tri tisoč izvodih, druge - poleg arabske so bile to še nemška, francoska, italijanska, madžarska, španska in hrvaška - pa v tisoč izvodih. Ker je infolist tipski, imajo vse različice enako vsebino in fotografije, pršut v arabski različici pa se jim ne zdi sporen, saj iz arabskega sveta niso prejeli nobenih pripomb k besedilu in fotografijam, ne pred izdajo in ne po njej, ravno nasprotno, zaradi izdaje infolista v arabščini so prejeli veliko pohval. »Lektura besedila je bila narejena v Jordaniji, grafična postavitev infolista pa v Egiptu. Ne lektor ne arabski oblikovalec nista izrazila zadržkov glede vsebine tega infolista. Razumemo možne zadržke do uživanja svinjine iz verskih in drugih razlogov, vendar pa v infolistu nikjer ne piše, da je pršut iz svinjine. Pršut je namreč lahko tudi iz govedine,« pravijo pri UKOM-u. Ne glede na to, ali je pršut svinjski ali goveji, pa vse kaže, da njegova fotografija v infolistu le ne bo ostala za vedno. V naslednjih izdajah naj bi v vseh jezikovnih različicah infolista redno menjali fotografije, ker želijo predstaviti čim več posebnosti Slovenije.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.