Militarizacija humanitarne pomoči
Ko civilna pomoč služi vojaškim ciljem
V Afganistanu se je zadnje dni nanizalo nekaj dogodkov, ki so nedvomno tlakovali pot bolj poglobljeni razpravi na mednarodni konferenci o tej državi v četrtek v Londonu. Glasna razmišljanja nekaterih članic zveze NATO, da prihaja čas, ko se bo treba sprijazniti z izgubami ter zapustiti to nesrečno državo, je že na začetku tedna preglasil poveljnik Nata v Afganistanu, ameriški general Stanley Mc-Chrystal, ko je izjavil, da bi lahko prek povečanja števila koalicijskih sil izsilili mirovna pogajanja s talibani. Ni izključil niti možnosti, da bi slednji lahko sodelovali v vladi. Kaj si talibani mislijo o vsem skupaj, so pokazali že pretekli teden, ko so znova udarili po vladnih stavbah v središču Kabula, pred dnevi pa izvedli še samomorilski napad na ameriško bazo tik ob prestolnici. Po drugi strani je predsednik Hamid Karzaj požel veliko mednarodnih kritik, ker je za vodjo svojega kabineta imenoval vojnega zločinca, generala Rašida Dostuma. Itd.
V senci omenjenih tem, ki so bile v ospredju v dneh pred londonsko konferenco, je prišla novica, da so številne mednarodne človekoljubne organizacije opozorile na nevarnost militarizacije civilne pomoči v Afganistanu. Tuje vojaške sile so, da bi »osvojile srca lokalnih ljudi«, vse bolj vpletene v humanitarne dejavnosti, ki jih dojemajo kot sredstvo boja proti upornikom. S tem pa je storjene več škode kot koristi, pravijo kritiki; med njimi so organizacije Oxfam, Afghanaid, CARE, ACBAR, International Rescue Committee itd. Kot prvo se države donatorke pri dodeljevanju človekoljubne pomoči praviloma osredotočajo samo na tista ozemlja, kjer imajo svoje vojake oziroma kjer so ti vpleteni v spopade. To pomeni, da številna druga področja v Afganistanu, ki se soočajo s humanitarnimi krizami, ostajajo zapostavljena, ker tam ni interesa za osvajanje ljudskih src. Prav tako različne organizacije opozarjajo, da je vojaška humanitarna pomoč v glavnem usmerjena v doseganje kratkoročnih ciljev in ne prinaša dolgoročnih rezultatov.
General McChrystal je nedavno izjavil, da bi morali biti vsi tuji napori v državi usmerjeni v isti cilj. Prav te logike se bojijo številne neodvisne človekoljubne organizacije, ki jih talibani ter drugi uporniki zdaj vse bolj povezujejo z okupatorskimi silami in so zato pogostejša tarča napadov. Ko so nevladne humanitarne akcije podrejene strategijam za boj proti upornikom oziroma humanitarno delo opravljajo kar tuji vojaki, je težko ločiti, kdo je nevtralen in kdo ne. Ameriška vladna agencija za pomoč USAID pravi, da »brez vojaške podpore številne organizacije, kot je Oxfam, sploh ne bi mogle v celoti opravljati svojega dela«. Vendar se pri Oxfamu s tem ne strinjajo in odgovarjajo: »Tu delamo že zelo dolgo in prisotnost tuje vojske našemu delu ni koristila.« Organizacija Zdravniki brez meja celo navaja, da talibani napadajo tiste ljudi, ki sprejemajo mednarodno pomoč, medtem ko drugi, ki pomoč zavračajo, velikokrat postanejo tarče tujih vojakov, saj so vnaprej osumljeni kot uporniki. Direktor organizacije CARE za Afganistan Lex Kassenberg je zato dejal: »Če bomo pri našem delu prisiljeni sodelovati s tujimi vojaki, bomo izgubili zaupanje v tukajšnjih skupnostih.« Da so vredni zaupanja, pravijo, je ključnega pomena že zato, ker nameravajo ostati v državi in še naprej pomagati ljudem, ne glede na to, kdo bo zmagal v vojni.
A prav to je zdaj vprašljivo, saj ljudje nanje vedno bolj gledajo kot na del tuje okupacije, ki so jim jo vsilili križarji. V zvezi s slednjim je prav ta teden prišla na dan novica, da so na puškah ameriških marincev, ki jih Pentagonu dobavlja podjetje Trijicon, vgravirana kodirana sporočila iz Biblije, o čemer poročajo tako ameriški kot muslimanski mediji. Na puškah so vgravirane kode kot 2COR4:6, kar je verz iz Nove zaveze (2 Korinčanom 4:6): Kajti Bog, ki je rekel: »Iz teme bo zasvetila luč,« je zasijal v naših srcih zaradi razsvetljenja Božjega veličastva na obličju Jezusa Kristusa.
O, da, to bo pomagalo osvojiti veliko src v Afganistanu. Pomoč gor ali dol.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.