28. 1. 2010 | Mladina 4
Pragmatična feministka
Poslanka Eva Irgl trdi, da je ženskam s politične desnice težje kot levičarskim tekmicam
Eva Irgl skupaj z Janom Plestenjakom
© Borut Krajnc
Prejšnjo soboto so v prilogi časnika Večer 7dni objavili intervju s predsednico parlamentarne komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, sicer poslanko SDS Evo Irgl. Ta je govorila predvsem o delu komisije, nazadnje pa je beseda nanesla tudi na zastopanost žensk v slovenski politiki. Znano je, da se s statistiko na tem področju ne gre hvaliti. Na vladni ravni se glas žensk sicer vse bolj sliši, saj imamo trenutno štiri ministrice, kar je več kot kadarkoli prej, dve pa celo vodita represivni ministrstvi. Po drugi pa ženske v sedanjem sklicu parlamenta zasedajo le dvanajst od devetdesetih poslanskih sedežev, kar kaže, da je vključenost žensk v politiko pri nas še vedno resen problem.
Irglova je v intervjuju dejala, da njena pot v politiko ni bila lahka in da so jo doletele številne seksistične opazke, verjetno tudi zato, ker smo jo nekoč poznali kot TV-voditeljico razvedrilne oddaje. Zanimivo je, da je Irglova ugotovila tudi, da so ženske s politične desnice menda v bistveno težjem položaju od žensk z levice. »Slednjim na bolj ali manj odkrit način pomagajo mediji. Medtem ko imamo na levici primere, ko se namensko, s pomočjo medijev, gradijo politične kariere posameznikov oziroma posameznic, si jaz politično kredibilnost gradim izključno sama,« je dejala in s tem najverjetneje ciljala na to, da je notranji ministrici in predsednici LDS Katarini Kresal v zadnjem času uspelo postati politični obraz leta po izboru revije Obrazi in Slovenka leta po izboru revije Jana.
Ne glede na to je izjava vredna pozornosti. Irglova je namreč doslej kar nekajkrat ravnala v nasprotju s prizadevanji za večjo udeleženost žensk v politiki. Večkrat je poudarila, da nasprotuje ženskim kvotam, ker se ji zdi nesmiselno, da bi ženske na volilne sezname uvrščali le zaradi spola. To sicer drži. A ženske kvote so nujno zlo, saj so najučinkovitejši mehanizem za povečanje števila žensk v politiki. Tudi v poslanskih vrstah največje opozicijske stranke, ki ima med 27 poslanci trenutno le dve ženski, Irglovo in Alenko Jeraj.
Še bolj zanimivo je bilo (ne)ukrepanje Irglove ob aferi »mednožje«. Leta 2006 je njen poslanski kolega Pavel Rupar med razpravo o vladnem predlogu zakona o registraciji istospolnih skupnosti izjavil, da bi dvema takratnima opozicijskima (levičarskima) poslankama, Majdi Širca in Majdi Potrata, »odredil obvezno zakonski pregled mednožja, da bi ugotovil, katerega spola sploh ste«. Nestrpna izjava je požela veliko zgražanja, prebudila se je civilna družba, osuplost pa je bila celo tolikšna, da so se združile opozicijske in koalicijske poslanke ter od predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija zahtevale, naj javno obsodi Ruparjev seksistični govor, sicer bo dal »takšnim nedopustnim ravnanjem legitimnost«. A Cukjati ni ukrepal. Morda tudi zato, ker dopisa niso podpisale čisto vse poslanke. Med trojico, ki ni želela javno obsoditi nestrpnosti na račun političark z druge polovice političnega pola, je bila tudi Eva Irgl. Njen angažma za enakopravnost spolov torej ni veliko pripomogel k ženskam naklonjenemu političnemu ozračju.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.