Kdaj bo naslednjič streslo?

Legendarni ameriški igralec baseballa Yogi Berra je nekoč dejal, da je napovedovati težko, še zlasti prihodnost. No, napovedovati potrese je še nekoliko težje. Poglejmo, ali jih je sploh mogoče.

Pred leti se je z živalmi in potresi v okviru svoje diplomske naloge ukvarjal tudi avtor tega prispevka. Ameriškim somičem, ribam, sorodnim tistim, s katerimi so se ukvarjali japonski znanstveniki, se takrat, ko zaznajo mehanski dražljaj, nekoliko upočasni bitje srca. Na sliki se lepo vidi, da je somič zaznal šibak potres, oddaljen 72 km (zgoraj je sled seizmometra, spodaj pa EKG utripanja njegovega srca). S poskusi so takrat ugotovili, da somiči zaznajo tudi šibke potrese, ki jih ljudje ne čutimo, niso pa opazili nobenih znamenj, po katerih bi lahko sklepali, da lahko ribe potres tudi napovedo.

Pred leti se je z živalmi in potresi v okviru svoje diplomske naloge ukvarjal tudi avtor tega prispevka. Ameriškim somičem, ribam, sorodnim tistim, s katerimi so se ukvarjali japonski znanstveniki, se takrat, ko zaznajo mehanski dražljaj, nekoliko upočasni bitje srca. Na sliki se lepo vidi, da je somič zaznal šibak potres, oddaljen 72 km (zgoraj je sled seizmometra, spodaj pa EKG utripanja njegovega srca). S poskusi so takrat ugotovili, da somiči zaznajo tudi šibke potrese, ki jih ljudje ne čutimo, niso pa opazili nobenih znamenj, po katerih bi lahko sklepali, da lahko ribe potres tudi napovedo.

Po tako rekoč vsakem katastrofalnem potresu se pojavijo govorice o tem ali onem znamenju, ki je, če bi ga le pravilno in pravočasno prepoznali, napovedovalo prihajajočo naravno nesrečo. Beremo na primer o psu, ki je v stanovanju ali hiši tako dolgo nemirno lajal, da ga je gospodar odpeljal na sprehod, nekaj minut za tem pa je mesto stresel uničujoč potres. Ali o izviru, v katerem se je nekaj ur pred potresom skalila voda. Ali morda o kipcu Marije, ki je dan pred potresom čudežno potočil solzo.
Možnost napovedovanja potresov ljudi vznemirja že vse od časov, ko smo si začeli graditi hiše in so nas začeli potresi resneje ogrožati. Zanimivo je, da v večini tradicionalnih mitov o napovedovanju potresov glavno vlogo igrajo živali. Ljudje so očitno sklepali, da bi lahko bilo nekaj, kar se izmika dosegu človeških čutov in razuma, dosegljivo živalskemu instinktu. Po vsakem velikem potresu so se zato množile pripovedi o živalih, ki so ga vnaprej začutile in s svojim nenavadnim vedenjem napovedale.
Na Japonskem je veliko potresov, zato ni nič nenavadnega, da poznajo tam še zlasti veliko takšnih znamenj. Ker so nekdaj verjeli, da potrese povzročajo velikanski podzemski somi, je vsako nenavadno vedenje rib sumljivo. Potrese na primer napovedujejo ribe, ki skačejo iz ribnikov, in globokomorske ribe, ki prihajajo v plitvejše morje. Tudi rojenje kačjih pastirjev je za Japonce slabo znamenje, potrese pa naj bi po njihovem prepričanju napovedovali še duševni bolniki, ker jih obsedejo duhovi živali (za katere je znano, da lahko napovedujejo potrese).
Sicer pa naj bi nenavadno vedenje živali pred močnimi potresi opazovali povsod po svetu. Na Kitajskem imajo za tako rekoč zanesljivo znamenje bližajočega se potresa, če se sredi zime pojavijo kače (ki bi v tem času sicer morale otrple čakati na pomlad). Drugod po svetu so opazovali čebele, ki so v rojih zapuščale čebelnjake, mravlje, ki so bežale iz mravljišč, kokoši, ki so hodile pozno spat, nemirno govedo, ki ni hotelo v hlev ali je sililo iz njega, pse, ki so zavijali, mačke, ki so zapustile hišo ... Pred močnim furlanskim potresom leta 1976, ki je prizadel tudi naše kraje, naj bi na primer opazili srne in nekatere druge divje živali, ki so se nenavadno zaupljivo približale vasem.
Primerov domnevno nenavadnega vedenja živali pred potresi je toliko, da tega niso mogli spregledati niti znanstveniki. Že pionir seizmologije Giuseppe Mercalli je v drugi polovici devetnajstega stoletja v svojih delih opisal veliko primerov nenavadnega vedenja živali pred potresi. Opazil je, da se je večinoma pojavilo nekaj minut pred potresom, včasih samo nekaj sekund prej, redkeje pa so takšne znake opazili več ur pred potresom.

Prvi znanstveni poskusi

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.