Vanja Pirc

 |  Mladina 5

Biotska raznovrstnost ali gospodarska škoda

Kakšna prihodnost čaka Kras - v Divači bi gradili, Sežana želi iz Nature 2000

Volovjo reber so načrtovalci kar »izrezali« iz območja Nature

Volovjo reber so načrtovalci kar »izrezali« iz območja Nature
© Matej Leskovšek

V zadnjem času je zelo v ospredju razprava o prihodnosti Krasa. To je predvsem posledica dogajanja v občini Divača, v kateri ležijo Škocjanske jame, naša edina naravna znamenitost, vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Kot je znano, v Divači že nekaj časa nastajajo prostorski načrti, ki v širši okolici jam predvidevajo nove poslovne in obrtne objekte ter športno-rekreacijski park. Župan Matija Potokar pravi, da so ti projekti nujni, saj bodo kraj urbanizirali in mu zagotovili nova delovna mesta. Hkrati naj ne bi bili v nasprotju z interesom naravnega spomenika, saj naj bi bile vse predvidene investicije načrtovane zunaj zavarovanega območja.
A okoljevarstveniki trdijo, da je takšno razmišljanje kratkoročno. Še več, ker so na Krasu predvideni še nekateri drugi veliki posegi na lokalni in državni ravni, so prepričani, da bi to na dolgi rok Krasu nepopravljivo škodilo. Da se to ne bi zgodilo, je civilna pobuda ministrstvu za kulturo in ministrstvu za okolje poslala predlog, naj zavaruje razširjeno območje Parka Škocjanske jame in na območju matičnega Krasa ustanovi Geopark Kras. Na kulturnem ministrstvu so pobude veseli in jo podpirajo. Res pa je, da ne gre za prvo takšno pobudo. Najbolj znan je bil gotovo t. i. pilotni projekt Kras, vladni projekt, v katerem so zelo dejavno sodelovale vse kraške občine, a čeprav bi bil dobra podlaga za nadaljnjo celostno obravnavo tega območja, je trajal le do leta 2003. Večinoma menda tudi zato, ker naj lokalne skupnosti ne bi kazale dovolj velikega zanimanja. Čeprav naj bi bilo prav njihovo zanimanje ključno za obstoj tega in drugih podobnih projektov, ga menda v poplavi pritiskov kapitala in investitorjev niso videle kot dovolj razvojno naravnanega.
Morda lahko ravno iz tega zornega kota razumemo nedavno pobudo Občine Sežana, ki je od vlade in okoljskega ministrstva zahtevala, naj mesto Sežana izloči iz območja, ki sodi v Naturo 2000. Takšna pobuda je precej nenavadna, saj je Natura 2000 evropska mreža posebej varovanih območij, katerih namen naj bi bil ohranjanje biotske raznovrstnosti. A v Sežani trdijo, da jim povzroča »kršitve osnovnih, tudi evropskih procedur obveščanja in javne razprave ter ogromne gospodarske škode«. Natura 2000 je bila sicer nekaterim trn v peti že pred leti, ko je Slovenija šele sestavljala seznam zavarovanih območij.
In kakšne so dejanske možnosti, da bi se slovensko območje Nature 2000 v prihodnje zmanjšalo? Na ministrstvu za okolje pravijo, da so v sredo na delovnem sestanku preučili dopis Občine Sežana in ugotovili, da zemljišče, ki ga omenja župan Občine Sežana, sploh ne sodi na območje, ki ga je vlada določila kot območje Nature 2000, temveč po mnenju evropske komisije izpolnjuje pogoje za posebna območja varstva. Od občine bodo zato zahtevali dodatna pojasnila.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.