4. 2. 2010 | Mladina 5
Zdravniško opravičilo za zapor
Kdo in kako odloča o odlogih prestajanja zaporne kazni in koliko obsojencev je zdravstveno nezmožnih za v zapor
Zapori na Dobu
© Matej Leskovšek
Eden izmed pedofilije obsojenih duhovnikov že prestaja zaporno kazen, najslavnejši pravnomočno obsojeni župnik Franci Frantar pa je dobro leto po obsodbi še vedno na prostosti. Tako kot se je med kazenskim postopkom več let uspešno skrival v Afriki, se sedaj uspešno ogiba zaporu z vlaganjem prošenj za odložitev prestajanja kazni iz zdravstvenih razlogov.
Pred dnevi je Frantarjev odvetnik na ljubljanskem sodišču vložil že tretji predlog za odložitev prestajanja zaporne kazni. Prvič mu je sodišče odložilo začetek prestajanja kazni za enajst mesecev, drugič za dva. Bolezen oziroma razlogi, ki nekdanjemu župniku preprečujejo prestajanje kazni, ostajajo skrivnost, a niso bistveni. Ob Frantarjevem primeru pa se postavlja vprašanje, kdo in kako o odložitvah prestajanja kazni odloča, koliko je prošenj in koliko odobrenih.
Pridobiti zdravniško opravičilo za potrebe postopkov pred državnimi in paradržavnimi organi ni prav težko. To je lepo razvidno iz nedavne afere zaradi zdravniških opravičil za podaljševanje študentskega statusa. Je tudi pri odložitvi prestajanja zaporne kazni postopek tako preprost, da osebni zdravnik ali specialist enostavno napiše obsojencu zdravniško opravičilo? O zdravnikovem opravičilu sicer odloči še sodišče, a odgovor na vprašanje je pritrdilen. Takšen sistem velja od junija lani in je veljal tudi v preteklosti. Vmes je dobrega pol leta, od 1. 11. 2008 do 14. 6. 2009, to delo opravljala posebna zdravstvena komisija ministrstva za pravosodje.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da je bila komisija ustanovljena z namenom, da bi »hitreje in učinkoviteje odločala o odložitvi kazni zapora zaradi zdravstvenih razlogov«. Vendar se zamisel ministra Lovra Šturma v praksi ni izkazala za dobro, zato je njegov naslednik Aleš Zalar komisijo razpustil. Komisija bi zdravstveno dokumentacijo, ki jo je obsojenec pridobil od svojega zdravnika, morala obravnavati hitro, saj mora sodišče o predlogu za odlog prestajanja kazni po zakonu odločiti najkasneje v osmih dneh. V resnici je delo komisije postopke zavleklo za najmanj mesec, zato je »ustanovitev omenjene komisije v nasprotju s pričakovanji zmanjšala obseg obsojenčevih pravic, saj je takšen postopek dolgotrajen«. Zdaj o predlogu za odložitev kazni sodišče spet odloča zgolj na podlagi mnenja enega zdravnika, ima pa možnost, kadar dvomi, pridobiti mnenje izvedenca medicinske stroke.
Na uradu za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS) nimajo podatkov o številu predlogov za odlog prestajanja kazni, na sodišču, kjer se predlogi vlagajo, tudi ne. Je pa razpuščena komisija v sedmih mesecih in pol obstoja pripravila kar 149 mnenj glede preložitve oziroma prekinitve prestajanja kazni zapora. Po podatkih UIKS-a je vsako leto od 50 do 60 prošenj za prekinitev prestajanja kazni iz zdravstvenih razlogov. Leta 2008 je bilo takih prošenj 57, 14 pa jih je bilo ugodno rešenih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.