Ozadje Križaničevega klica
Spor zaradi privatizacije NLB
Ktja Božič na vrhu mize
© Borut Peterlin
Kot je znano, je minister Križanič po telefonu poklical dekana ekonomske univerze Dušana Mramorja, saj se ni strinjal, da je bil v komisijo, ki obravnava doktorat Katje Božič, Križaničeve direktorice direktorata za finančni sistem finančnega ministrstva, imenovan tudi Jože P. Damijan. Božičeva je pred tem dobila dve pozitivni in eno negativno oceno, zaradi česar so v komisijo imenovali še enega člana - Damijana -, katerega ocena bo potemtakem odločilna. Toda Damijan naj bi se v času prejšnje vlade, ko je bil še minister za razvoj, z Božičevo konceptualno zelo razhajal, kar bi lahko vplivalo na njegovo odločanje pri zagovoru doktorskega dela, meni Križanič.
Božičeva se je zaradi tega tudi pritožila na senat fakultete, saj naj bi bil Damijan »v nesprejemljivem konfliktu interesov, s čimer krši etične standarde Univerze v Ljubljani«. Kot je zapisala v pritožbi, je v začetku leta 2006 prišlo do hudega konflikta med Damijanom in tedanjim ministrom za finance Andrejem Bajukom. Damijan je tedaj zagovarjal nadaljevanje privatizacije največjih dveh slovenskih bank (z zmanjšanjem lastniškega deleža države na 25 odstotkov plus 1 delnica), ministrstvo za finance pa je opozarjalo, da morata največji dve slovenski banki zaradi negativnih posledic spreminjajoče se evropske bančne zakonodaje na vzdrževanje in uravnavanje slovenske finančne stabilnosti ostati v večinski domači lasti.
Tako rekoč v zadnjem hipu naj bi vlado prepričali argumenti ministrstva za finance, za katere pa je bila po vsebini odgovorna prav Božičeva kot direktorica direktorata za finančni sistem. Posledično je vlada drugo fazo privatizacije NLB ustavila z argumentom, da je treba pri prodaji sistemsko najpomembnejše banke tujcem upoštevati tudi predvidene spremembe v evropski bančni zakonodaji. Zaradi tega naj bi kasneje Damijan odstopil kot minister za razvoj in z ekipo ožjih sodelavcev in svetovalcev zapustil vladne prostore. Potem je tudi večkrat izpostavil svoje nestrinjanje z vladno odločitvijo glede privatizacije NLB.
Osrednja tema doktorske disertacije Katje Božič pa je posvečena prav pomenu večinskega domačega lastništva bančnega sektorja. Njena doktorska disertacija naj bi pomenila poglobljeno znanstveno obdelavo konkretnih argumentov, ki jih je ministrstvo za finance leta 2006 predstavilo v argumentaciji proti prodaji večinskega deleža NLB tujcem, v konfliktu z ministrom Damijanom. Božičeva je zato prepričana, da želi Damijan preprečiti sprejem disertacije, saj bi z znanstveno potrditvijo njenih tez »postalo nedvoumno jasno, da odgovorni na ministrstvu za razvoj pod vodstvom dr. Jožeta P. Damijana v času priprave strokovnih podlag za nadaljevanje procesa privatizacije NLB v začetku leta 2006 bodisi niso poznali bodisi niso razumeli, ali pa celo niso želeli upoštevati vseh ključnih strokovnih argumentov ...« je zapisala Božičeva.
Ker je Damijan v preteklosti večkrat javno predstavil svoje nestrinjanje z argumenti in ugotovitvami, ki jih Božičeva podrobneje predstavlja v svoji doktorski disertaciji, direktorica direktorata za finančni sistem z veliko verjetnostjo že vnaprej pričakuje, da bo dobila negativno oceno. Zaradi tega je minister Križanič tudi poklical Mramorja in mu v »neprijetnem« pogovoru izrazil svoje mnenje, da je nepošteno, ker je Damijan postal član komisije. Da bi se iz komisije moral izločiti sam, če je imel v preteklosti osebne spore z Božičevo, pa je javno izpostavil tudi ekonomist Jože Mencinger. Vendar je problem že v tem, kot nam je odgovoril Damijan, da on stališč Katje Božič niti ne pozna: »Ne spomnim se, da bi jih videl do sedaj kjerkoli objavljena. Moja stališča pa so znana iz gradiv Odbora za reforme in iz Okvira socialnih in ekonomskih reform, ki ga je jeseni 2005 sprejela prejšnja vlada, ter seveda iz mojih javno objavljenih komentarjev v dnevnem časopisju.«
Seveda je možno, da se Damijan spreneveda. A četudi se, pa po drugi strani iz Božičeve (in posledično tudi Križaničeve) argumentacije ni prav jasno razvidno, kje naj bi imel Damijan konflikt interesov. Različni sklepi in drugačna interpretacija dejstev so namreč v znanosti, še posebej v družboslovju, splošno sprejeta praksa, ki na oceno neke doktorske disertacije tudi ne bi smela imeti vpliva. Tega bi se konec koncev moral zavedati tudi Križanič, če je Mramorja res poklical kot poklicni kolega. Razen seveda, če se izkaže, da je Damijan v navezi s kakšno tujo banko, ki želi v Sloveniji priti do večinskega deleža NLB. Potem bi res lahko govorili o konfliktu interesov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Glavni članek
Akademiki pokleknili pred politiko
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.