11. 2. 2010 | Mladina 6
Skupni učbenik zgodovine
Franciji in Nemčiji je uspelo napisati skupno knjigo o njuni zgodovini
Francoska veleposlanica Nicole Michelangeli in nemški veleposlanik Matthias von Kummer med predstavitvijo skupnega učbenika
© Borut Krajnc
Nemški in francoski gimnazijci so bodo po novem zgodovino učili iz vsebinsko enakega učbenika, vendar vsak v svojem jeziku. Projekt skupnega učbenika je zanimiv zlasti zato, ker sta bili državi v preteklosti na nasprotnih straneh v nekaterih najbolj bolečih in najbolj krutih vojnah v zgodovini, zdaj pa sta, po besedah francoske veleposlanice Nicole Michelangeli v Sloveniji, »znali in jima je uspelo napisati skupno knjigo o njuni zgodovini, ki ju je tako dolgo ločevala«.
To je bilo zahtevno delo, saj je težko predstaviti zgodovinsko dogajanje zunaj nacionalnih pogledov, strasti in pogosto tudi mitov. Pa je francoskim in nemškim avtorjem skupnega zgodovinskega učbenika uspelo in zdaj bodo imeli mladi Nemci in Francozi pred sabo objektiven pogled tudi na Alzacijo in Loreno, deželi, ki sta bili v preteklosti najpogosteje jabolko spora med državama. Ulrich Pfell z Inštituta Georga Eckerta je primerjal skupni učbenik Histoire/Geschichte z drugimi nemškimi in francoskimi učbeniki in ugotovil, da bodo med drugim po novem francoski gimnazijci izvedeli več o upiranju Nemcev Hitlerjevemu rajhu, nemški učenci pa bodo izvedeli, kaj je počela njegova vojska v okupirani Franciji. Oboji bodo vedeli več o celoti odnosov med narodoma.
O skupnem evropskem zgodovinskem učbeniku sanjajo sicer tudi v institucijah EU, vendar je pot do njega zagotovo še dolga, saj se morajo zgodovinarji najprej poenotiti o vzrokih in posledicah nekaterih ključnih, pa tudi manj pomembnih dogodkov iz evropske zgodovine. Pogledi so zelo različni, če pa se zgodovinarji že poenotijo, kar je uspelo italijanskim in slovenskim, ki so skupaj proučili odnose med narodoma v 20. stoletju, se lahko zatakne pri objavi izsledkov. Italijanskim oblastem jih ni »uspelo« predstaviti svoji javnosti. Nekaj podobnega se je zgodilo s poročilom slovenskih in avstrijskih zgodovinarjev »Slovensko-avstrijski odnosi v 20. stoletju«, saj je nazadnje izšel le zbornik s prispevki slovenskih zgodovinarjev, avstrijski del pa ni zagledal luči sveta.
Še težje bo narediti denimo učbenik o zgodovini Balkana, kjer so si zapisane nacionalne zgodovine in zato tudi učbeniki tako vsaksebi kot dan in noč. V resnici negujejo sovraštvo do drugih nacionalnosti. Zato bo pot do skupnega evropskega učbenika, ne le balkanskega, še dolga.
In ker je tako, nam nekaj časa ne preostane drugega kot upanje, da mladi ne bodo zadovoljni s frizirano zgodovino, ampak se bodo v razmerah svobode in demokracije kritično spraševali o resnični zgodovini svojega naroda. Tako, kot so to počeli mladi Nemci v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in spoznali naravo nacizma.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.