11. 2. 2010 | Mladina 6
Discipliniranje ministrov?
Vlada naj bi po novem nastopala bolj usklajeno za boljši javni učinek
Slovenski ministrski zbor
© Borut Peterlin
Koliko svobode si ministri lahko privoščijo, ko v javnosti govorijo o vladnih stališčih in odločitvah? Če bi dosledno spoštovali vladni pravilnik, bolj malo. Ta že od takrat, ko je vlado vodil Janez Janša, določa, da morajo ministri »pri svojih nastopih v javnosti izražati in predstavljati stališča vlade«, sprejeto odločitev vlade pa morajo v javnosti zagovarjati tudi ministri, »ki so glasovali proti oziroma so se glasovanja vzdržali«. Takšna je vsaj teorija, praksa pa je precej drugačna.
Zadnje leto smo doživeli kar nekaj solističnih ministrskih akcij. Pri tem so še posebej izstopali ministri Franc Križanič, Matej Lahovnik in Mitja Gaspari. Spomnimo se samo propadle dohodninske reforme. Finančni minister Križanič je trdil, da bi z uvedbo dveh novih dohodninskih razredov proračunske prihodke povečali za 16,4 milijona evrov, gospodarski minister Lahovnik pa je reformi javno nasprotoval, češ da bi prinesla 20 milijonov evrov manj denarja, kot bi ga dobili sicer, se pravi, da bi bil njen ekonomski učinek negativen.
Predsednik vlade Borut Pahor ministrov pri javnem nastopanju vsaj za zdaj ni resneje krotil. Od njih ni zahteval slepe poslušnosti, ampak jim je dopuščal odkrito izražanje mnenja, tudi če je bilo to v nasprotju z uradnim stališčem vlade. »To je v njegovi naravi in jaz mu to štejem v plus,« je nedavno v intervjuju za nacionalno televizijo dejal minister Lahovnik. Vsak predsednik vlade ima pač svoj način vodenja. Za Janeza Drnovška je bilo značilno, da se je od problemov distanciral, javnim nastopom pa se je izogibal. Pahor ima precej bolj neposreden slog vodenja. Vladne odločitve javnosti rad predstavlja sam, zaradi česar se nekateri ministri počutijo zapostavljene. Tako se že skoraj pri vsaki pomembnejši vladni odločitvi najde minister, ki v medijih pojasnjuje ločeno mnenje.
Vendar se časi spreminjajo. Po novem naj bi vlada nastopala bolj usklajeno zato, da bo deležna večje javne podpore pri uresničitvi izhodne strategije, še zlasti pri tako občutljivih temah, kot sta pokojninska in zdravstvena reforma. Vladni urad za komuniciranje je tako že sredi januarja vodjem kabinetov in svetovalcem za odnose z javnostmi na ministrstvih in v vladnih službah poslal »priporočila za komuniciranje izhodne strategije«. Ker ima dokument oznako zaupno, ni mogoče izvedeti, kaj točno v njem piše. Po zagotovilih Branka Vidriha, vodje sektorja za odnose z mediji v uradu za komuniciranje, pa dokument v ničemer ne omejuje svobode govora ministrom. Šlo naj bi zgolj za načrt, kako naj po ministrstvih in vladnih službah ravnajo, da bo izhodna strategija javnosti predstavljena čim bolj usklajeno. Urad naj bi ministrom torej ne dajal navodil, pač pa naj bi jih zgolj spomnil na 51. člen vladnega pravilnika, po katerem so v javnosti dolžni zagovarjati uradna stališča vlade, tudi če se z njimi osebno ne strinjajo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.