V senci petih krogov
Oziroma zakaj OI v Vancouvru spremljajo demonstracije
Blišč olimpijskih iger v Vancouvru so zmotile dokaj velike demonstracije, že od začetka zaznamovane tudi z nasilnimi izgredi. Televizijski posnetki v črno odetih protestnikov in policistov, ki se spopadajo na ulicah, precej spominjajo na že tolikokrat videne prizore z raznih, tako imenovanih protiglobalističnih demonstracij. A za kaj gre v tem primeru? Kot prvo, omenjeni tv-posnetki nam predstavljajo precej izkrivljeno ali vsaj nepopolno sliko dogajanja v Vancouvru, saj na njih lahko v glavnem vidimo le zamaskirane pripadnike anarhističnega Črnega bloka, kako med drugim razbijajo izložbe trgovin. Toda zadeve še zdaleč niso tako črno-bele, kot so mogoče videti na tv-ekranu. V kampanjo proti OI 2010 so se že pred leti povezali številna ekološka in socialna gibanja, nevladne organizacije ter predstavniki domorodnih skupnosti. Na skupni spletni strani no2010.com pojasnjujejo, zakaj.
1. Prisvajanje ozemlja domorodnih ljudstev. Po obstoječi zakonodaji kanadske oblasti nimajo pravice do izkoriščanja ozemelj domorodnih Indijancev, vendar so bile v zadnjih letih prav tam »razširjene ali postavljene nove avtoceste, smučarska letovišča in drugi infrastrukturni objekti, namenjeni OI. Prav tako se milijarde javnega denarja namenjajo za gradnjo novih mostov, pristanišč, železnic« itd. Kot opozarjajo tamkajšnji okoljevarstveniki, nova transportna infrastruktura ni namenjena zgolj nadaljnjemu razvoju turističnega sektorja, temveč predvsem »še večjemu izkoriščanju naravnih virov, od lesa, mineralov, nafte in naravnega plina«, od česar bodo seveda imele veliko finančno korist domače in tuje korporacije. Medtem pa Indijanci pomenijo najrevnejši segment kanadske družbe.
2. Ekološko uničenje. Čeprav vlada trdi, da so te olimpijske igre »najbolj zelene« doslej, je bilo za potrebe OI posekanih na desettisoče dreves. Iz reke Fraser je bilo izkopanih na tone in tone gramoza za gradbene potrebe, zaradi česar je prišlo do množičnega izumrtja tamkajšnjih lososov; po navedbah okoljevarstvenikov je poginilo na milijone rib.
3. Revščina in brezdomci. Lokalne oblasti v Vancouvru in drugih okoliških mestih, ki trenutno gostijo obiskovalce OI, so v zadnjem času sprejele številne ukrepe proti revnim prebivalcem, predvsem brezdomcem z namenom, da jih odstranijo z 'olimpijskih' ulic. Beračenje in spanje na prostem sta bili kriminalizirani. Obstajajo poročila o policijskem nadlegovanju in pretepanju brezdomcev. Poleg tega so oblasti namenile na stotisoče kanadskih dolarjev za najem zasebnih varnostnikov, ki domnevno sodelujejo s policisti pri tako imenovanem čiščenju družbe. Najbolj skrb zbujajoče novice so, da brezdomce zapirajo v ustanove za duševne bolezni in centre za detoksikacijo. In medtem ko je vlada za potrebe OI namenila okrog 6 milijard dolarjev, še opozarjajo nevladne organizacije, je ves ta čas krčila sredstva za javno porabo, stanovanja, zdravstvo itd. Od leta 2003, ko je Vancouver dobil letošnje zimske OI, je bilo v tem mestu izgubljenih 850 socialnih stanovanj, število brezdomcev pa je naraslo s 1000 na 6000. Da bi tudi tujo javnost opozorili na ta problem, je več sto aktivistov na enem od parkirišč postavilo šotorsko naselje za brezdomce, ki so ga poimenovali Olimpijska šotorska vas.
4. Invazija korporacij. Protestniki vlado obtožujejo, da je olimpijske igre izkoristila za privabljanje investicij kapitala, predvsem na področju izkoriščanja prej omenjenih naravnih virov, kar vodi v nadaljnje »uničevanje okolja in utrjevanje korporacijskega vpliva nad našimi vsakdanjimi življenji«. Poleg tega opozarjajo, da so med glavnimi sponzorji OI korporacije, ki so znane po svojem teptanju človekovih pravic in povzročanju ekoloških katastrof (McDonald's, Coca-Cola, Petro-Canada, Dow itd.), med njimi pa je tudi eden največjih proizvajalcev orožja na svetu, General Electric.
Olimpijske igre vztrajno izgubljajo status simbola miru. Prejšnje, poletne igre na Kitajskem so bile zaznamovane z demonstracijami proti okupaciji Tibeta ter kratenju političnih in človekovih svoboščin, tokratne pa so bile razglašene za »korporacijski cirkus« na račun teptanja ekoloških in socialnih pravic. Zato je treba te proteste razumeti kot nujni odgovor na dvoličnost tovrstnih spektaklov, ki bolj kot karkoli drugega zgolj odsevajo žalostno realnost današnjega sveta. Ni se več smiselno pretvarjati, da to ni tako.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.