18. 2. 2010 | Mladina 7
Evroparlamentarna zaušnica
Varstvo osebnih podatkov nad bojem proti terorizmu
Evropski parlament je prejšnji četrtek zavrnil sporazum med Evropsko unijo in ZDA o izmenjevanju bančnih podatkov državljanov v imenu boja proti terorizmu - tako imenovani sporazum SWIFT. Izmenjevanje bančnih podatkov ni nič novega in je uveljavljeno že nekaj let, vendar pa je staremu sporazumu, ki je urejal to področje, lani potekla veljavnost. Do sklenitve novega večletnega sporazuma, ki je predvidena za drugo polovico letošnjega leta, sta strani sklenili začasni sporazum. Ta pa je bil napisan precej na hitro in ni zagotavljal ustrezne stopnje varovanja osebnih podatkov. »V zadnjih tednih smo nenehno opozarjali na številne pomanjkljivosti začasnega sporazuma, predvsem kar zadeva prenos velike količine bančnih podatkov evropskih državljank in državljanov, ki je v nasprotju z načeli varovanja podatkov,« pravi evropska poslanka SD Tanja Fajon. Preveč lahko bi se na primer zgodilo, da bi zaradi morebitnih tehničnih težav v ZDA romali neobdelani podatki velikega števila prebivalcev EU, ki s financiranjem terorizma nimajo prav nič skupnega. In te podatke bi lahko v ZDA hranili še nadaljnjih 90 let, čeprav evropska zakonodaja to dobo omejuje na pet let.
Poslanci so tako kljub pritisku vlad držav članic in ZDA (te so zavrnitev označile za korak nazaj v sodelovanju v boju proti terorizmu) s prepričljivo večino zavrnili izvajanje sporazuma, ki je začel veljati na začetku tega meseca. Poslanska skupina Evropske ljudske stranke si je sicer pred glasovanjem o sporazumu prizadevala za preložitev glasovanja, ki bi omogočila več časa za iskanje kompromisa, vendar predlog ni uspel. Ta predlog je podprl tudi evroposlanec NSi Lojze Peterle, ki opozarja, da so bili tako Svet EU kot ZDA pripravljeni poiskati kompromis. »Večina poslancev se je raje odločila za uveljavljenje moči kot za hitro dosego ustreznejše rešitve. Raje bi videl, da bi se bolj trudili za dobro rešitev, kot pa, kdo bo koga.« Kljub pomislekom naj bi Peterle, kot vsi ostali navzoči slovenski evroposlanci, podprl predlog za zavrnitev sporazuma.
Za kaj gre? Začasni sporazum je bil sklenjen jeseni, le dan pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, ki je parlamentu dala precej večje pristojnosti, tudi pri odločanju o mednarodnih sporazumih. Nekateri evropski poslanci so zato ta primer vzeli kot lekcijo Svetu EU, naj jih ne skuša izigravati. Vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Martin Schulz je na primer zavrnitev sporazuma označil kot maščevanje za avtokratsko vedenje Sveta EU. A poslanka Fajonova se s tem ne strinja. »Evropski parlament sporazuma ni zavrnil, ker bi želel dokazati zgolj svojo moč. Poslanke in poslanci smo odgovorni zaščititi pravice prebivalcev EU do zasebnosti in varovanja osebnih podatkov. Tega začasni sporazum ni omogočal. Konstruktivni NE Evropskega parlamenta odpira vrata za takojšnja pogajanja med EU in ZDA o boljšem in dolgoročnejšem sporazumu o prenosu podatkov, ki bo upošteval državljanske pravice, v pogajanja pa bo vpleten tudi Evropski parlament.« Ob tem poudarja, da prekinitev sporazuma ne bo ogrozila boja proti terorizmu, saj se bo izmenjava bančnih podatkov kljub temu nadaljevala po drugih kanalih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.