Staš Zgonik

18. 2. 2010  |  Mladina 7

Kje je piratska stranka?

Sloveniji primanjkuje angažiranih »piratov«

V državah po svetu je za zdaj ustanovljenih (ali v ustanavljanju) 41 piratskih strank, strank, katerih osrednja pozornost je namenjena varovanju spletne svobode in reformi sistema avtorskih pravic. Najuspešnejša je švedska piratska stranka, ki je na lanskih volitvah v evropski parlament dobila poslanca, z uveljavitvijo lizbonske pogodbe pa še poslanko. Nemška piratska stranka je lani dobila prvega zastopnika v zveznem parlamentu. Zaradi nezadovoljstva z uzakonjanjem spletne cenzure je prestopil iz socialdemokratske stranke.
Konec maja lani smo v Mladini poročali, da je slovenska piratska stranka tik pred uradnim nastankom. Njen »ustanovitelj«, podiplomski študent biokemije Robert Pal je dokončanje zbiranja 200 podpisov, potrebnih za ustanovitev stranke, napovedoval »v kratkem«. Na Facebooku je imela stranka takrat približno 600 podpornikov. Danes jih je nekaj več kot 4000, a piratske stranke še vedno ni v registru slovenskih političnih strank.
Kaj se je zgodilo? Robert Pal je že maja dejal, da nima časa za ukvarjanje s stranko, saj mora končati doktorat. Pobudo so prevzeli drugi. Po besedah zdajšnjega neformalnega vodje pobude Milana Lazareviča, 27-letnega inženirja telekomunikacij, so razmere takšne, da »ljudje, ki so bili zainteresirani, ko se je delal program, sedaj niso več zainteresirani. Zato smo se odločili, da nehamo zbirati podpise za ustanovitev stranke. Dokler ne bo več ljudi, ki bodo pripravljeni dejavno sodelovati, nekako nima smisla, da se 'uradno' ustanavljamo, ker s tem ne dosežemo veliko.« Dejansko pri projektu za zdaj dejavno sodelujejo le trije ljudje in se po svojih močeh trudijo obveščati druge o dogajanju v zvezi s spletom, pravi Lazarevič.
Vključili so se v akcijo proti sprejetju novega zakona o igrah na srečo, s katerim se od spletnih ponudnikov zahteva preprečevanje dostopa do spletnih iger na srečo, ki v Sloveniji nimajo koncesije. (Tudi) po njihovem mnenju gre za nevaren precedens, ki odpira vrata spletni cenzuri. Sodelovali so pri zbiranju podpisov za začetek postopka za razpis referenduma. Zbranih je bilo 3200 podpisov (potrebnih je 2500). Vendar je državni zbor pobudo prejšnji teden zavrnil, med drugim zaradi premalo podpisov, češ da je berljivih in legitimnih podpisov samo približno 2400. Lazarevič je razočaran, da politikov sploh ne zanima, zakaj je 3200 ljudi podpisalo pobudo. »Gre za voljo ljudi, za ustavnost zakona, svoboden necenzuriran medij in konec koncev za demokracijo! Osebno se mi zdi, kot da jih to sploh ne briga, nekdo je dobil v roke pobudo, a namesto da bi ugotovil, zakaj se državljani razburjamo, se je odločil iskati napake v pobudi in razloge za zavrnitev.« Zaprosili so za vnovično preverjanje podpisov, sicer pa upajo na morebiten uspeh predloga za razveljavitev spornih določb zakona, ki je bil objavljen na spletnem portalu predlagam.vladi.si. Glasovanje uporabnikov portala o tem, ali je predlog primeren, da o njem presoja pristojni državni organ, se je začelo v soboto in se bo končalo jutri. V sredo je bil začasni izid zelo ugoden.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.