Električni malček Birò
Na sto kilometrov porabi za 1,6 evra električne energije, obvezno zavarovanje stane od 25 do 30 evrov na leto, vozilo je oproščeno plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. In cena? Od 6900 evrov brez DDV.
Birò: v cestnem prometu ga bo dovoljeno voziti že s 15 leti, z vozniškim dovoljenjem za vožnjo kolesa z motorjem oziroma mopeda.
© Polona Mlakar Baldasin
Čeprav nam mediji skoraj vsak dan predstavijo kakšno novo do okolja prijazno vozilo, se zdi, da mora do začetka prodaje v Sloveniji potem preteči nerazumno veliko časa, pa naj gre za osebna in gospodarska vozila ali za tista, namenjena javnemu prevozu potnikov. Z lahkim električnim štirikolesnikom, ki so ga snovalci poimenovali Birò, ne bo tako, saj je ljubljansko podjetje Exprum, ki se že skoraj desetletje ukvarja tudi z distribucijo ekoloških komunalnih vozil in delovnih strojev, le leto po tem, ko so to vozilo predstavili pri naših zahodnih sosedih, prvega v Slovenijo pripeljalo že sredi lanskega decembra. Urbani malček Birò je prvo leto obstoja zbudil precej zanimanja italijanskih medijev, proizvajalec Estrima se je z njim predstavil na več sejmih in bil še posebej uspešen v francoskem Lyonu. Mladi direktor in lastnik podjetja Matteo Maestri nas je sprejel v družinskem podjetju svojih staršev, kjer že nekaj desetletij izdelujejo kabine za traktorje in delovne stroje in kjer so konec leta 2008 posebno montažno linijo namenili izdelavi tega vozila izjemno majhnih dimenzij. Široko je le 103, dolgo pa le 174 centimetrov in poznavalci so ugotovili, da gre za najmanjši električni štirikolesnik, namenjen prevozu dveh oseb na evropskem trgu. Maestri pravi, da so si želeli izdelati vozilo, ki bi bilo varnejše od skuterja in bi zagotavljalo udobje avtomobilov razreda »mini-car«, hkrati pa bi po evropskih homologacijskih predpisih ostalo v kategoriji L6e (lahko štirikolo) in bi ga bilo v cestnem prometu dovoljeno voziti že s 15 leti, z vozniškim dovoljenjem za vožnjo kolesa z motorjem oziroma mopeda. Takšnih vozil namreč v Evropi ni na pretek. Vse več je sicer (praviloma manjših) proizvajalcev, ki izdelujejo delovna in osebna vozila kategorije L7e (štirikolo), teh pa zaradi nevgradnje sestavnih delov s certifikatom CE v EU ni mogoče homologirati za cestno vožnjo, torej niti registrirati. Še več je »proizvajalcev«, ki prav zaradi težav s homologacijo osebna in lahka gospodarska vozila s termičnim motorjem, ki so že na voljo, le »elektrificirajo« - pri proizvajalcih avtomobilov naročijo že homologirano školjko vozila brez motorja, vanjo namestijo električni motor, baterije, polnilnike in krmilnike in vozilo je nared. A vrnimo se k najmanjšim vozilom: v krajih z več dežja in razmeroma nizkimi temperaturami v zimskem času, še posebej, če zapade sneg, se lahko uporabniki skuterjev od teh za več mesecev poslovijo in se za vožnjo po mestu spet zatečejo k bolj »umazanim« prevoznim sredstvom, najpogosteje k avtomobilom, zanje pa je v mestih navadno težko najti parkirni prostor.
Takšne lahke štirikolesnike, katerih največja dovoljena hitrost je z zakonom omejena na 45 kilometrov na uro, navadno poganjata električna motorja na zadnjih kolesih s skupno zmogljivostjo do 4 kW, napajajo pa ju bodisi standardni pogonski baterijski akumulatorji (svinčeno-kislinski) bodisi bloki zatesnjenih svinčenih (gel) baterijskih celic, ki ne potrebujejo vzdrževanja (dolivanja elektrolita), redkeje pa znatno dražje litijeve baterije novejše generacije. Vse je mogoče napolniti pri vsaki domači 220-voltni vtičnici, le da se svinčene baterije napolnijo v šestih do osmih urah, litijeve pa v pol krajšem času. Z enim polnjenjem je mogoče v optimalnih razmerah prevoziti do 60 kilometrov, na razgibanem terenu pa tudi ne manj kot 40, litijeve baterije domet vozila skoraj podvojijo. Nekateri evropski proizvajalci že proizvajajo štirikolesa na utekočinjeni plin in metan, intenzivno pa preizkušajo različne hibridne različice ter gorivne celice in vodik. Če torej preračunamo, je sto kilometrov z električnim lahkim štirikolesom mogoče prevoziti s približno dvema polnjenjema, pri tem uporabnik porabi približno osem kWh električne energije, to pa ga pri sedanjih cenah stane le 1,6 (!) evra. Štirikolesnik Birò je v Sloveniji homologiran za cestno vožnjo, kot dodatno opremo je mogoče naročiti zimske pnevmatike, par polikarbonatnih vrat, varnostne pasove in še nekaj opreme (www.estrima.si). »Uporabniki vozila Birò v Italiji se nad avtonomijo (dometom) vozila ne pritožujejo, saj nekatere raziskave kažejo, da 30 odstotkov ljudi na dan ne prevozi več kot dva kilometra, 60 odstotkov pa ne več kot pet. Sam se v službo z Biròm vsak dan pripeljem od doma, za 27 kilometrov v eno smer v jutranji in popoldanski gneči ne porabim nič več časa kot vozniki avtomobilov,« pravi Maestri in se pohvali, da pri tem ne proizvaja nobenega hrupa, izdatno varčuje, saj so stroški zavarovanja in vsakoletne registracije avtomobilov v Italiji še višji kot pri nas, hkrati pa v zrak ne oddaja nobenih škodljivih izpustov. Res nobenih? Ponudniki električnih vozil preradi »pozabljajo«, da so njihova vozila »čista« le toliko, kolikor je čist vir, iz katerega v posamezni državi pridobivajo električno energijo. Neka francoska raziskava je nedavno pokazala, da električna vozila v Franciji, ki poleg sicer precej skromnega deleža električne energije iz obnovljivih virov razpolaga s še skoraj 60 jedrskimi elektrarnami, na prevoženi kilometer v ozračje »oddajo« 22 gramov ogljikovega dioksida, enaka vozila na Kitajskem, kjer največji delež elektrike pridobivajo iz premoga v zastarelih termoelektrarnah, pa kar 257 gramov na prevoženi kilometer.
Direktor podjetja Exprum iz Ljubljane Roman Piškur pojasnjuje, da so lahka štirikolesa namenjena najmlajšim voznikom, študentom, zaposlenim v svobodnih poklicih in mestnim uporabnikom, pa tudi vsem, ki na dan ne prevozijo več kot 20 do 30 kilometrov, njihovo izjemno uporabnost vidi tudi v primestni in podeželski vožnji. V nekaterih mestih v tujini naj bi takšna vozila že uporabljali javna uprava, inšpekcijske službe, redarstva, javna storitvena podjetja, naraščala naj bi tudi raba med starejšim prebivalstvom, saj je to pogosto odvisno od sorodnikov, ki pa jim zanj zmanjkuje časa. »Električna vozila te kategorije bi morala, o tem sem prepričan, gostom dati v poceni urni najem slovenska hotelska in zdraviliška podjetja, pa tudi mestne občine, garažne hiše, v tujini je vse pogostejša praksa, da stanovalci naselij ta vozila uporabljajo po sistemu 'car-sharing', v luksuznejših soseskah v nekaterih večjih evropskih mestih takšno vozilo dobiš, če kupiš dražje stanovanje,« pravi Piškur. »Več bo morala na tem področju storiti tudi država, ki nakup električnih vozil za zdaj premalo spodbuja. V Italiji je denimo kupec štirikolesnika Birò upravičen do več kot dva tisoč evrov državnih spodbud. Predstavljajte si, kako nizka je končna cena vozila na cesti!« še dodaja glavni dobavitelj za Slovenijo, ki se že ozira po večjem številu distributerjev vozila Birò po državi, tudi med avtomobilskimi koncesionarji. Lepo, vsekakor pa bolj načelno bi bilo, če bi v kratkem v takšnem varčnem malčku srečali tudi kakega ministra, poslanca ali drugo javno osebnost, saj se jih večina kljub domnevni »okoljski« naravnanosti še vedno skriva za zatemnjenimi stekli zmogljivih in požrešnih limuzin.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.