Marjan Horvat

25. 2. 2010  |  Mladina 8  |  Politika

Resnica o fojbah

Deželni svetniki FJK nad knjigo “Fojbe, italijanska zgodba” dr. Jožeta Pirjevca tudi s peticijo

Dr. Jože Pirjevec na nedavni predstavitvi knjige

Dr. Jože Pirjevec na nedavni predstavitvi knjige
© Vojko Rotar

Zgodovinar Jože Pirjevec z Univerze na Primorskem je novembra lani izdal knjigo z naslovom Foibe, Una storia d'Italia (Fojbe, italijanska zgodba). Izšla je v italijanščini pri priznani italijanski založbi Einaudi. V njej avtorji - Pirjevec je povabil k sodelovanju še slovenska zgodovinarja Gorazda Bajca in Nevenko Troha, Hrvata Darka Dukovskega in Giuda Franzinettija z Univerze Severnega Piemonta - obravnavajo problem fojb, torej pobojev med drugo svetovno vojno in po njej, v širšem kontekstu zgodovinskih odnosov, svoje izsledke pa opirajo tudi na nove dokumente iz britanskih, slovenskih in hrvaških arhivov.
In podoba dogajanja je drugačna, kot jo slikajo italijanski nacionalisti. V prvih istrskih fojbah leta 1943 je bilo približno 400 žrtev. Po Pirjevcu so v glavnem posledica maščevanja domačega prebivalstva nad dotedanjimi fašističnimi gospodarji. Po dosedanjih raziskavah pa je bilo po 1. maju 1945 v fojbah pobitih okrog 2300 ljudi. Razlogi zanje so v povojnem neredu, v maščevanju nad pripadniki fašističnih formacij in njihovimi pomagači, ki so bili obdolženi medvojnega nasilja, in tudi v ravnanju jugoslovanskih oblasti pri utrjevanju svoje vladavine. V obeh primerih pa po Pirjevcu ne moremo govoriti o etničnem čiščenju. Tudi o žrtvah na Bazovici, italijanski nacionalistični vročekrvneži govorijo o tisočih pobitih Italijanov, so podatki znani. Zavezniška poročila in dokumenti angleških raziskovalcev pišejo o 150 žrtvah, ki pa so bili nemški vojaki in en civilist.
Očitno pa je za marsikoga resnica o fojbah »boleča«. V zelo brani italijanski reviji Oggi Pirjevca obtožujejo, da je s svojimi tezami podoben zanikovalcem holokavsta, vendar gre po mnenju Pirjevca »za časnikarje, ki ne poznajo tematike. Novinar revije Oggi knjige verjetno sploh ni prebral. So pa zelo agresivni.« V teh napadih je novo to, da sta v dogajanje posegla časopis italijanske škofovske konference Avvenire ter vatikanski dnevnik l'Osservatore Romano in delo napadla. Nenavadno potezo pa so naredile oblasti v Piemontu, saj so pred dnevom spomina na fojbe, 10. februarjem, razposlale 450 izvodov knjige šolam, kar je izzvalo glasne proteste desnice in ezulskih združenj, ki napadajo podpredsednika deželnega sveta Roberta Placido, zagovornika Pirjevčeve knjige.
Italijanski zgodovinarji v glavnem molčijo. Tudi zato, ker se so tržaški zgodovinarji dokopali do podobnih izsledkov kot Pirjevec, ki je zgodbo le izostril. Pirjevec še dodaja: »Fojbe so bile politično instrumentalizirane v protislovenske, protislovanske in protijugoslovanske namene že v letih 1943 in 1944, kar je ustrezalo tudi takratnim nacističnim oblastem ... V zadnjih letih je zgodba o fojbah umetno ustvarjena zaradi političnih razlogov, ki jih jaz razkrinkavam ali vsaj denunciram.«
Knjiga, kot je Fojbe, italijanska zgodba, ki bo maja izšla tudi v slovenščini, pa tudi ni po godu desničarskim svetnikom v Furlaniji - Julijski krajini, ki zahtevajo, da italijanski parlament oblikuje komisijo, ki bi raziskala problematiko fojb. Vendar dr. Pirjevca to ne skrbi. »Iz tega ne bo nič, ker se zavedajo, da je to brezplodno. Samo smešili bi se. Moje teze so tako podkovane, da jih ni mogoče spodkopati.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.