Urša Marn

25. 2. 2010  |  Mladina 8

Jankovićeva trgovina

Sprememba prostorskega načrta v zameno za donacijo?

Načrt sporne stavbe

Načrt sporne stavbe
© Arhiv Mladine

Tik pred lanskimi božičnimi prazniki je družba Immorent podarila 170 tisoč evrov za prizidek k vrtcu Kekec v ljubljanskih Jaršah. Direktor družbe Immorent Boris Tuma trdi, da so denar v dogovoru z Mestno občino Ljubljana podarili brez pričakovanj kakršnih koli povratnih ugodnosti. »Poslovna politika naše družbe je med drugim tudi, da se v okolju, v katerem delujemo, obnašamo družbeno odgovorno in del dobička doniramo za družbenokoristne projekte.«
Pa je šlo res za dar? Družba Immorent je hkrati z donacijo vložila pobudo za spremembo občinskega prostorskega načrta za del območja Zupančičeve jame, ki predvideva pozidavo zemljišča ob Vurnikovi ulici. Naključje? Malo verjetno. Po načrtu naj bi ob Vurnikovi ulici zrasla sedemnadstropna stavba s 96 stanovanji, ki jo namerava Immorent kot investitor začeti graditi v prvi polovici prihodnjega leta, dokončati pa leta 2013. Stanovalci Zupančičeve jame nad predlaganim prostorskim načrtom niso navdušeni. Upravičeno, kajti Zupančičeva jama ima že zdaj premalo parkirnih površin in zelenic, nov objekt pa bi kakovost bivanja samo še poslabšal. »Nov objekt bo, čeprav so tam predvidene garaže, povečal promet po soseski tudi zaradi obiskovalcev, ki bodo iskali parkirni prostor. To bo samo povečalo prometni kaos v soseski, čeprav bi si morala mestna občina po našem mnenju prizadevati, da bi se razmere izboljšale,« meni Jože Matjaž, predsednik Združenja za kakovost bivanja v soseski. Na parceli, kjer je predvidena gradnja sedemnadstropne stavbe, je bila v prostorskem načrtu iz leta 1987 predvidena gradnja vrtca, v sedaj veljavnem prostorskem načrtu iz leta 2000 pa je dopuščena gradnja največ enonadstropnega stanovanjsko-poslovnega objekta. Javna razgrnitev novega prostorskega načrta se je pred kratkim končala in stanovalci Zupančičeve jame, ki jih bo predvidena novogradnja najbolj prizadela, so na občino poslali svoje pripombe.
A upanje, da bi gradnjo lahko ustavili, je jalovo. Sintija Hafner Petrovski iz mestnega oddelka za urejanje prostora je stanovalcem na vprašanje, zakaj mesto ne upošteva javnega interesa, odgovorila, da je predlog investitorja, naj se prostorski načrt spremeni, težko zavrniti. Seveda ga je težko zavrniti, ko pa mestno oblast bolj kot kakovost bivanja v stanovanjskih soseskah zanima trgovanje z mestnim prostorom. V vseh evropskih prestolnicah se zavzemajo za ozelenitev vsakega koščka mesta povsod tam, kjer je to mogoče. Sodobne usmeritve pri načrtovanju urbane poselitve se od zgoščanja naselij usmerjajo h konceptu razumne gostote, po katerem med objekti ostaja dovolj prostora, da je naselje zračno, saj je to pogoj za ohranitev kakovosti za vsakodnevne uporabnike. »Pridobivanje prostora, s katerim bi lahko mesto zadihalo, je sestavni del nalog, ki si jih danes moramo zastavljati,« je dejal priljubljeni pariški župan Bertrand Delonoë. Janković razmišlja drugače.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.