Goran Forbici

26. 2. 2010  |  Mladina 8  |  Politika

Kaj sploh počnemo v Afganistanu

Vse bolj se zdi, da Slovenijo v tujih vojnah vodi zgolj gospodarski interes

Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS, in ministrica za obrambo Ljubica Jelušič na nedavnem posvetu o vlogi Slovenije v Afganistanu

Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS, in ministrica za obrambo Ljubica Jelušič na nedavnem posvetu o vlogi Slovenije v Afganistanu
© Borut Krajnc

Slovenski obrambni ministrici zadnji tedni niso bili posebej naklonjeni. Z njeno blamažo pri odzivu na Mladinino peticijo Ukinimo vojsko! sta se razkrila ne le njeno resno nerazumevanje razmerja med civilno družbo in državo, ampak tudi njena slepota za temeljna načela slovenske ustave. Lahko bi jo sicer branili podobno, kot je pred meseci premier Pahor branil ministra Križaniča - ministrica pač hitreje govori kot misli. Ampak kaj, ko je hkrati vse več indicev za to, da so zaradi njene fasciniranosti z ekonomijo zanjo tudi naloge in smotri politike popolna neznanka.
O malokateri temi je bilo sicer zadnja leta prelitega toliko črnila kot o povezavi med politiko in ekonomijo. Spomnimo se samo slovenskih mladoekonomistov, ki so nas v času prejšnje vlade vztrajno prepričevali, da je ekonomija tista, ki ponuja odgovore na vsa vprašanja, še zlasti na politična. Za mladoekonomiste je zato politično razpravljanje popolna izguba časa, nepotrebno ideologiziranje, ki bi ga bilo treba v imenu doseganja ekonomske koristnosti povsem odpraviti. Če njihov odgovor priženemo do skrajnosti, govori o nadomestitvi politike z ekonomijo. Pomagati bi si morali z matematiko in naš svet ponovno napisati v ekonomskem jeziku, s tem pa ekonomijo inavgurirati kot določujočo prakso in absolutno vednost, kot poslednji temelj ter vatel vseh reči.
Čeprav se prejšnja vlada nikoli ni povsem strinjala s takšnimi stališči, nazadnje pa se je z mladoekonomisti tudi javno razšla, je bil argument o nepotrebni politizaciji stalnica njenih odgovorov na kritiko opozicije. Nastop nove, Pahorjeve vlade je zato pri marsikom zbudil upanje v ponovno politizacijo politike. Vsaj za eno od koalicijskih strank je kazalo, da se jasno zaveda, da se za obtožbami o ideološkosti političnih bojev skriva ravno najtrdovratnejša od vseh ideologij, tista o absolutnem koncu teh ideologij. A iluzija o koncu »konca ideologij« ni trajala dolgo. Z načini, na katere se je Pahorjeva vlada spoprijela z gospodarsko krizo, predvsem pa z njenimi (ne)odgovori na pomisleke kritikov, da se rešitev ne skriva nujno v socializaciji izgub gospodarstva in s tem v ohranitvi sedanjih ekonomskih paradigem (oz. da pot ni nujno ena sama, vulgarnokapitalistična), je postalo jasno, da ta vlada mladoekonomizmu nikakor ni vzela zaleta. Še več, vse kaže, da se prepričanje, da mora ekonomija hegemonizirati politiko, ne le še naprej pospešeno širi, ampak se je z njim že precej poistovetila tudi sama vlada.

O povezavi med ekonomijo in politiko

Po dobiček v Afganistan

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.