Erik Valenčič

 |  Mladina 9  |  Politika

Ole! Imamo svoj blok!

Latinska Amerika koraka naprej po poti svoje neodvisnosti

Dvaintrideset latinskoameriških in karibskih držav je na svečanem dvodnevnem zasedanju v mehiškem letovišču Cancún konec februarja sprejelo odločitev o ustanovitvi svoje lastne regionalne organizacije, za zdaj predvidljivo poimenovane Skupnost latinskoameriških in karibskih držav. Številni zahodni mediji so se na to odzvali nekoliko pomenljivo, namreč že v samem uvodu novic so vsi izpostavili predvsem to, da »so bile ZDA in pa Kanada izključene« iz nastajajočega bloka. Da v bistvu vanj niso bile niti povabljene, bi menda moralo biti samoumevno že iz samega imena organizacije.
Pa vendarle: ali gre za izključevanje? Na neki način že, toda o tem bi se dalo govoriti tudi drugače, precej bolj pozitivno. Ustanavljanje svojega bloka moči je velik zgodovinski korak za omenjeno skupnost držav pri njihovem nadaljnjem osvobajanju izpod severnoameriškega vpliva, ki je slonel predvsem na bretonwoodskih ustanovah Svetovne banke ter Mednarodnega denarnega sklada in pa Organizaciji ameriških držav (OAS), ki povezuje veliko večino držav zahodne hemisfere. Dejansko bo novi regionalni blok najbolj oslabil prav OAS, ki pa se je tako ali tako v zadnjih letih soočal z notranjimi razprtijami in pa očitki, da služi predvsem gospodarskim ter trgovskim interesom ZDA. Čeprav je nekaj latinskoameriških voditeljev, med njimi denimo novoizvoljeni čilski predsednik Sebastian Pinera, izjavilo, da je »OAS permanentna organizacija s svojimi funkcijami, zato se je ne sme spodkopati«, je jasno, da se Latinska Amerika dviga kot odločna regionalna sila s svojimi interesi ter agendami. Prav tako prve poteze voditeljev, zbranih v Cancunu, nakazujejo, da se je spodkopavanje v bistvu že začelo. Na srečanju so obsodili embargo ZDA proti Kubi in sprejeli deklaracijo, ki odločno podpira Argentino v njenem zadnjem sporu z Veliko Britanijo zaradi enostranske odločitve VB, da bo v okolici Falklandskih otokov iskala zaloge nafte. Praktično nemogoče je, da bi bili takšni deklaraciji sprejeti v OAS.
V Washingtonu so se na ustanavljanje Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav odzvali zadržano. Visoki predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Arturo Valenzuela je izjavil, da novi blok moči ne pomeni problema za ZDA, a zraven dodal, da ta »ne bi smel stremeti k temu, da zamenja OAS«. Ta zadržanost najverjetneje izvira iz zavedanja v Beli hiši, da so sami veliko pripomogli k razvoju dogodkov. Čeprav se je sprva zdelo, da je s prihodom Obamove administracije na zahodni hemisferi zavel nov veter, se je kmalu izkazalo, da to le ni tako. Ko je lani izbruhnil vojaški udar v Hondurasu in je hunta izgnala demokratično izvoljenega levičarskega predsednika Manuela Zelayo, je iz Washingtona prišla zelo medla protestna nota, kar ni šlo mimo neopaženo. ZDA so kljub velikemu nasprotovanju latinskoameriške regije podprle nove volitve v Hondurasu, čeprav je bilo precej jasno, da ne bodo poštene (na njih je zmagal konservativec Portfilio Lobo), kaplja čez rob pa je bila prelita v novembru, ko so Kanada in ZDA v OAS blokirale deklaracijo, ki bi uvedla strožje ukrepe zoper režim v Hondurasu.
Mark Weisbrot, pomočnik direktorja Centra za ekonomsko in politično analizo iz Washingtona, je prepričan, da bo ta »nova organizacija brez ZDA in Kanade sposobnejša braniti demokracijo ter gospodarski in socialni napredek« v svoji regiji. Optimizem je upravičen, vendar ne bi smel biti pretiran. Med nekaterimi latinskoameriškimi državami (predvsem med Venezuelo in pa Kolumbijo) vladajo hude razprtije in nobenih zagotovil ni, da bodo v skupnem bloku lahko presežene. Poleg tega venezuelski predsednik Hugo Chavez in bolivijski Evo Morales nastajajoči blok vidita kot instrument boja proti imperializmu ZDA, s čimer se zagotovo ne strinjajo vsi njuni kolegi. Zato bo za začetek najbrž dovolj že, če bo regijskim voditeljem do naslednjega srečanja v venezuelskem Caracasu julija 2011, ko bo formalno ustanovljena skupna organizacija, uspelo sestaviti ustanovno listino, ki bo dovolj odločno presegla nekatere najbolj osnovne ideološke delitve med njimi.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.