Produkti krize

Nastajajo tržna podjetja za svetovanje tujim delavcem

Največ potreb za tuje delavce je v gradbeništvu

Največ potreb za tuje delavce je v gradbeništvu
© Borut Krajnc

Računalniško podjetje Ocpea, d. o. o., iz Polhovega Gradca je januarja ustanovilo hčerinsko podjetje Working in Slovenia (WIS), katerega namen je, tako oglašuje na spletni strani, svetovanje in zagotavljanje pomoči pri pridobitvi delovnega dovoljenja. Jasno - njegove stranke so delavci migranti. Kar bode v oči, je cenik storitev. Telefonsko svetovanje stane 50 evrov na uro, osebni pogovor pa kar 80 evrov. Cene so brez DDV-ja. Za pripravo vloge za osebno delovno dovoljenje stranki računajo 400 evrov, to pa pogosto presega mesečno plačo tujega delavca, denimo v gradbeništvu itd.
Predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Goran Lukič pravi, da ni naključje, da je podjetje WIS nastalo pred kratkim: »Gre za produkt krize. Očitno so tržni subjekti vedno na preži in zdaj so našli novo tržno nišo, kjer bi lahko dobro zaslužili. Tu se vidi, da gre za navadno oderuštvo.« Pa vendarle, zdi se nekoliko paradoksalno, da v času, ko številni tuji delavci izgubljajo delo, nastajajo podjetja, ki jim urejajo prav dovoljenja za delo. »Ravno za to gre. Iz neposredne prakse lahko povem, da če ima delavec v roki osebno delovno dovoljenje, je to zlata vredno, ker mu omogoča večjo mobilnost pri iskanju novega dela. To se pozna še posebej v času krize, ko je toliko večja težnja po pridobivanju te vrste dovoljenja, in tu je tržna niša,« odgovarja Lukič.
Kdo so Working in Slovenia? Po telefonu se je oglasila ena od treh uslužbencev. Gospa sicer ni izdala svojega imena, je pa povedala, da si je izkušnje z zakonom o delu in zaposlovanju tujcev pridobivala kot svetovalka na zavodu za zaposlovanje že od leta 2001, ko je omenjeni zakon začel veljati. O podjetju WIS je povedala, da »za zdaj oglašujemo v Salamonovem oglasniku, imamo pa tudi bazo podjetij, ki so zanimiva za nas, recimo gradbena in druga večja podjetja, kadrovske agencije« itd. Za opravljanje svojega dela ne potrebujejo koncesije, ker so zgolj posredniki, oziroma, kot se je izrazila, »smo d. o. o., torej popolnoma tržno podjetje«.
Lukič v njenem primeru vidi »neposreden način privatizacije javnega znanja, torej ta gospa se je očitno kar nekaj let izobraževala na zavodu, je strokovnjakinja, zdaj pa v zasebni sferi služi denar«. Prav, toda ker je strokovnjakinja na svojem področju, se najbrž dobro zaveda, da »na zavodu za zaposlovanje delavec migrant lahko sam vloži vlogo za osebno delovno dovoljenje za dobo treh let in za to plača takso 70 evrov, torej precej manj kot za posredovanje zaračunava omenjeno podjetje,« kot pravi Lukič.
Gospa iz podjetja WIS je zavrnila očitke, da gre pri njenem novem delu za oderuštvo. Za cenik storitev je dejala, da so se »takšne cene oblikovale na trgu, kjer se veliko tovrstnih dovoljenj ureja na črno, pri nas v podjetju pa imamo stvari urejene in naše cene so nekje na sredini tržnih«.
Mar gre pri vsem skupaj za to, da takšna podjetja izkoriščajo nepoučenost tujih delavcev? Lukič odgovarja, da je težava v tem, ker je bilo do sedaj zelo malo pozornosti posvečene obveščanju delavcev migrantov o postopkih za pridobitev delovnih dovoljenj. A to se bo spremenilo. Zavod za zaposlovanje bo predvidoma že marca v Ljubljani odprl prvo informacijsko točko za tuje delavce, kjer jim bodo brezplačno na razpolago vse potrebne informacije.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.