4. 3. 2010 | Mladina 9
Brezskrbnost dopisovanja
Pasti informacijske tehnologije pri orožarskih poslih
Časnik Delo in njegov novinar Dejan Karba sta objavila že množico elektronskih sporočil in drugih dokumentov, povezanih s slovenskim nakupom osemkolesnih oklepnikov. Gre za e-poštna sporočila, ki so si jih izmenjevali predstavnik Patrie za Slovenijo Reijo Niittyenen, avstrijski poslovnež Wolfgang Riedl in multipodjetnik Walter Wolf, iz katerih med drugim izvemo, da J res pričakuje denar za pokojnino, da je PM Dr. Z-ju naročil, naj projekt vodi sam in naj ne vpleta PM-ja ter naj Dr. Z in Organisation dobita pet odstotkov. Nekaj teh dokumentov smo nedavno objavili tudi v Mladini. Ob tem pa smo se začeli spraševati, kako za vraga so bili ti ljudje tako neprevidni, da svoje korespondence niso ustrezno zaščitili ali pa se je po sklenitvi posla za vedno znebili.
Dr. Matej Kovačič s Fakultete za družbene vede, strokovnjak za informacijsko zasebnost, pravi, da možnosti za šifriranje sporočil seveda obstajajo, raba pa je za poznavalca precej enostavna, a vseeno je za učinkovito rabo potrebnih nekaj izkušenj. »Ne bi rekel, da je problem neumnost, ampak predvsem to, da ti ljudje na možnost, da bodo njihove posle razkrili na ta način, niso niti pomislili, ali pa to, da je organizacija šifrirane komunikacije med več osebami precej zapletena.« Po njegovih besedah so za problem varovanja korespondence veliko bolj občutljive druge vrste kriminalcev, na primer razpečevalci mamil. »Beloovratniški kriminalci, 'tajkuni', pa si mislijo, češ kaj mi pa morejo, in so zato veliko bolj brezskrbni.« Podobno meni vodja Arnesovega varnostnega centra SI-CERT Gorazd Božič, ki ga razkrita korespondenca prav nič ne preseneča. »Do zdaj to ni bil problem. Ta možnost se jim pač ni zdela verjetna. Tehnologija jih je malo prehitela.« Morda pa tega niti niso imeli za kriminalno dejavnost, še dodaja. Tudi on poudarja, da šifrirano komunikacijo uporablja predvsem organizirani kriminal.
Kaj pa druga, morda lažja rešitev za naše orožarske poslovneže, torej izbris vseh kočljivih delov korespondence? »Načeloma je podatke, ki jih uporabnik zbriše, mogoče rekonstruirati. Če veš, kaj iščeš, je to mogoče narediti zelo hitro,« pravi Kovačič. Niti fizično znašanje nad računalniško opremo ne pomaga dosti. »Treba se je zavedati, da podatki ostanejo tudi na strežniku, prek katerega pošta potuje.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.