Urša Marn

 |  Mladina 10

Trgovanje s krvjo

Kje se je izgubil altruizem?

Darovanje krvi po slovensko (na sliki prvi policist Janko Goršek)

Darovanje krvi po slovensko (na sliki prvi policist Janko Goršek)
© Borut Peterlin

»Nakupovanje, prireditve, utrip življenja in najnovejši trendi - nakupovalna središča na avstrijskem Štajerskem predstavljajo vse to. Hkrati pa rešujejo tudi življenja!« Tako znano nakupovalno središče Seiersberg v bližini avstrijskega Gradca obiskovalce vabi k darovanju krvne plazme. Odvzem izvajajo v posebej za to namenjenem zdravstvenem centru, darovalcem pa poleg brezplačnega zdravstvenega pregleda obljubljajo še nadomestilo v višini 22 evrov in nekatere druge ugodnosti, na primer slovensko govoreče osebje, brezplačno parkiranje neposredno pred centrom za darovanje in brezplačno TV-zabavo med odvzemom krvne plazme. »Očitno je veletrgovce zmotila manjša kupna moč obubožanega ljudstva in so se domislili: Saj imajo še kri! Vzemimo jo, nekaj malega jim plačajmo in bodo imeli denar za nakup! Oglaševanje kupovanja krvi, ki jo vzamejo kar v centru, štejemo za nedopustno. Darovanje krvi sodi v humanitarne ustanove, ne pa v zaslužkarske centre, ki vam dajo denar, da bi ga lahko potem vzeli,« so nad zamislijo o odvzemu krvne plazme v zameno za plačilo ogorčeni v vodstvu mariborskega mladinskega centra IndiJanez. Zaradi dostojanstva in ohranitve tega, kar dobrodelnost in krvodajalstvo je, pozivajo k bojkotu nakupovalnega središča Seiersberg. »Ne damo krvavega denarja za nakupe in ne podpiramo tistih, ki gledajo skozi prizmo kapitalističnega krvosestva!«
Ključno je seveda vprašanje, ali je ravnanje nakupovalnega središča sploh legalno. V skladu z evropskimi direktivami krvodajalstvo temelji na prostovoljnosti in neplačilu. Vendar na Zavodu RS za transfuzijsko medicino pojasnjujejo, da je pri preskrbi s krvjo treba ločiti darovanje oziroma dajanje polne krvi in plazme. Darovanje polne krvi je v večini evropskih držav prostovoljno in neplačano, prav tako je praviloma prostovoljno in neplačano darovanje plazme. Izjeme so Avstrija, Nemčija in Češka, kjer je plačevanje za dajanje plazme dovoljeno, odvzem plazme pa lahko izvajajo tudi zasebna podjetja. »V teh državah odvzeme plazme izvajajo transfuzijske ustanove, pa tudi podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo zdravil iz plazme. Transfuzijske ustanove plazmo jemljejo od neplačanih krvodajalcev, podjetja pa jo odvzemajo pri plačanih dajalcih,« pravi dr. Dragoslav Domanović, direktor oddelka za preskrbo s krvjo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino. »V Sloveniji je darovanje krvi in plazme že od leta 1953 prostovoljno in neplačano zato, ker je kri oziroma plazma, zbrana od neplačanih darovalcev, dokazano varnejša od krvi oziroma plazme plačanih darovalcev. Prav tako prostovoljstvo in neplačano krvodajalstvo preprečujeta izkoriščanje revnejše populacije, trgovino z deli človeškega telesa ter spodbujata solidarnost in altruizem v družbi,« pojasnjuje Domanović.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.