Tjaša Zajc

11. 3. 2010  |  Mladina 10

Kako dobro so zaščitene živali?

Težava je predvsem v nadzoru nad izvajanjem zakonodaje

Protest ljubiteljev psov proti VURS-u

Protest ljubiteljev psov proti VURS-u
© ŽIGA ŽIVULOVIČ JR./ BOBO

V začetku marca so v Švici volivci na referendumu odločali, ali naj imajo zlorabljene živali pravico do odvetnika. Čeprav je proti predlogu glasovalo 71 odstotkov udeležencev referenduma, je napredek že, da se je o takšnem vprašanju odločalo.
V različnih državah je vprašanje varstva živali urejeno različno - v Sloveniji imamo zakon o zaščiti živali, ki pa je bolj kot živalim namenjen ljudem. Kot je pojasnil Matjaž Emeršič iz Veterinarske uprave Republike Slovenije (Vurs), se »kazni v zakonodaji o zaščiti živali ne tičejo živali, temveč njihovih lastnikov«. Ti bi morali »z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici«. Seveda ni vedno tako, zato doživljamo napade živali na ljudi. Sledi začasen ali trajen odvzem živali lastniku, v zakonsko točno določenih primerih pa usmrtitev. Zakaj žival napade človeka, je težko reči, ker žival svojega mnenja pač ne more pojasniti. Lahko pa vzrok tiči v zlorabi ali mučenju živali.
Antoine F. Götschel je za zdaj edini odvetnik za živali, sedež ima v Švici. Na leto obravnava več kot 150 primerov zlorabe živali, od tega se 60 do 70 odstotkov primerov nanaša na slabo ravnanje s psi. Tudi v Sloveniji je največ pozornosti, kar zadeva napade živali, namenjene psom. Emeršič: »Definicije napada v zakonodaji ni. Vurs beleži samo ugrize psov. Leta 2009 je bilo v Centralnem registru psov evidentiranih 1906 ugrizov psov. Beležijo se tisti, ki so bili povzročeni človeku ali živali. Drugih napadov živali Vurs ne beleži.« Od vzpostavitve Centralnega registra psov, ki je bolj organizirano začel delovati po letu 2008, je bilo usmrčenih 28 psov. V drugih primerih so sankcije drugačne - pes lahko dobi status nevarne živali, to pa se upošteva pri morebitnem naslednjem napadu, poleg tega je mogoče lastnika poslati na šolanje za ravnanje s psom in obvladovanje psa.
Veterinarski urad je lani opravil 11.473 pregledov na terenu, izpeljanih je bilo 691 izvršilno-prekrškovnih postopkov in izrečenih 608 odločb o odpravi nepravilnosti. »Odvzetih je bilo 368 živali - 14 hišnih živali, ostalo govedo, prašiči, konji, drobnica, perutnina,« navaja Emeršič. V uradni statistiki je navedenih precej primerov posredovanja pri neprimernem ravnanju z živalmi, vendar društva za varstvo živali z delom tega državnega urada niso najbolj zadovoljna. »Na teden dobimo zagotovo 15 prijav kršenja zakona o zaščiti živali, ki se nanaša na vse živali - bodisi pse ali rejne živali,« pravi zakonita zastopnica Društva za zaščito živali Ljubljana Maja Kos. Ker društvo nima pristojnosti za ukrepanje v teh primerih, prijavitelje napoti na Vurs. Vendar »potem dobimo od ljudi nazaj odzive, da niso dobili odgovora, da ne dobivajo odgovorov«.
Naša država je še daleč od tega, da bi razmišljala o odvetnikih za živali. Po mnenju društev bi bilo najprej treba zagotoviti boljši nadzor nad izvajanjem veljavne zakonodaje in preprečiti, da se ta zaradi posameznih tragičnih primerov prehitro spreminja. Tako je nastala peticija Pričakujemo odgovore! Zahtevamo odgovornost!, s katero želijo podpisniki doseči, da se o spremembah zakonov o varstvu živali ne bi odločalo v čustveno nabitem ozračju. Tako je zakonita zastopnica ljubljanskega društva poudarila še, da »je sedanji zakon o zaščiti živali, z zadnjo spremembo leta 2007, zelo minimalen. Želimo si, da bi bil boljši. Vendar pa je naš največji problem, da šepamo pri nadzoru izvajanja zakona, problem je torej Vurs. To je pristojni državni organ, kamor se poda prijava.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.