11. 3. 2010 | Mladina 10
Ruplove tračarije
Nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel piše tujim veleposlanikom
Neutrudni pisec Dimitrij Rupel
© Borut Krajnc
Minulo nedeljo je nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel napisal sestavek »Slovenija ne zmore pretrgati vezi s problematično preteklostjo?«. Ne, ni ga poslal časopisom, ampak je svoj pogled na politične razmere v državi predstavil v obliki pisma in ga razposlal tujim veleposlanikom. V njem pravi, da se je Slovenija dolga leta lahko predstavljala kot »dežela na sončni strani Alp« in zgodba o uspehu. Vse pa se je prekinilo leta 2008, ko smo po Ruplovem mnenju doživeli »rehabilitacijo oziroma vrnitev starih časov in prekinitev politike kooperacije in inkluzivnosti, ki nas je zaznamovala v zadnjih dveh desetletjih«.
Kaj najbolj moti Rupla? V pismu tarna nad retoriko in politiko premiera Pahorja, češ da spominjata na koncepte, ki jih je Slovenija opustila leta 1990. Loti se tudi gospodarstva. Veleposlanikom piše, da je »kombinacija krize, dodeljevanja privilegijev prijateljem vlade in počasne in neučinkovite ekonomske politike skoraj podvojila število brezposelnih«. Skrbi ga, da se »na politični oder vračajo nekatere preddemokratične figure, na primer Milan Kučan, ki je bil predsednik Slovenije v devetdesetih, prej pa predsednik Centralnega komiteja Komunistične partije«. Nenavadno veliko pozornosti pa v pismu namenja članstvu Slovenije v Natu in posebej omeni Mladinino peticijo z besedami: »Peticijo so podpisali ugledni - večino levo orientirani - politiki, novinarji in intelektualci, vključno z vodji državnih institucij.«
Seveda Rupel ne sme in ne more mimo podelitve državnega odlikovanja Tomažu Ertlu. Zato veleposlanike poduči, da je bila 2. marca letos parlamentarna seja za odpoklic predsednika Danila Türka, ki je odlikoval Ertla. Predsednikov govor je bil zanj »morda eden izmed najbolj znamenitih ideoloških momentov sedanjega režima«. Prejemnike pisma seznanja, da je opozicijska SDS predsedniku države postavila deset vprašanj o teroristični akciji v Velikovcu, Ertlovi vlogi v njej in tudi o tem, kaj je sam takrat vedel o vsem skupaj. Rupel je zapisal, da se je »predsednik za zdaj odgovorom izognil«. Pisec pisma prehiteva, kajti predsednik je na vprašanja odgovoril minuli ponedeljek na spletni strani takole: »En sam in preprost odgovor - ne.« To je odgovor na vsa vprašanja in na vsako posebej.
Pustimo vnemar že ničkolikokrat poudarjene teze o dolžnostih visokega državnega uslužbenca na ministrstvu in o konkretnem ravnanju dr. Rupla. Tokrat je nastopil v vlogi nekdanjega zunanjega ministra. A tudi za nekdanjega zunanjega ministra se ne spodobi, da notranjepolitično temo »primer Ertl« vključi v komplot le njemu jasnih razmerij. Rupel zapiše, da je razprava o interpelaciji zoper predsednika države potekala v »ozračju nabitem z atmosfero delavskih protestov, parlamentarnih razprav o novem družinskem zakoniku o možnostih homoseksualnih parov za posvojitev otrok in novih odkritjih pervertirane moralnosti in politike vplivnih omrežij povezanih z vlado, koalicijskimi strankami in oligarhi«.
Za Rupla je vprašanje, »kaj se je zgodilo leta 1990«, sicer le retorično, kajti bil je prelom s prejšnjim režimom, vendar se še zmeraj boji, da bodo po sedanji krizi »novi voditelji nadaljevali tam, kjer so njihovi tovariši končali pred dvajsetimi leti«. To bi bil seveda unikum v družbenih procesih, zanimiv le v domišljiji kakšnega izgubljenega politika.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.