Marjan Horvat

 |  Mladina 10

Atomske bombe v Evropi

Evropski parlamentarci so pozvali Obamo, naj umakne zastarelo in nevarno jedrsko orožje iz Evrope

Štiri jedrske bombe tipa b-61

Štiri jedrske bombe tipa b-61
© wikipedia

Skupina poslancev evropskega parlamenta je ameriškega predsednika Baracka Obamo pozvala k umiku ameriškega jedrskega orožja iz Evrope. Gre za ostanke orožja, ki so ga ZDA namestile na evropskih tleh v času hladne vojne. V vojaških oporiščih v Belgiji, na Nizozemskem, v Nemčiji in Italiji je še dvesto jedrskih bomb tipa B-61, največ od vsega orožja pa je v vojaškem oporišču Incirlik v Turčiji. Podpisniki so predsednika Obamo spomnili na obljube, ki jih je dal lani pred 30.000-glavo množico na trgu Hradčani v Pragi, ko se je v dramatičnem govoru zavzel za svet brez orožja. »Nekateri trdijo, da širjenja jedrskega orožja ni mogoče ustaviti in da nam je usojeno živeti v svetu z jedrskim orožjem. A če privolimo v obstoj jedrskega orožja, privolimo tudi v uporabo tega orožja,« je takrat dejal Obama in odločno zavrnil pesimistična mnenja, da »odprava jedrske grožnje ni mogoča«. Predsednik ZDA se je takrat nadejal, da mu bo kmalu uspel dogovor z Rusko federacijo, ki bi ga uveljavili namesto sporazuma o zmanjšanju strateškega orožja Start I, računal pa je tudi na ratifikacijo pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov v ZDA in izboljšavo sporazuma o neširjenju jedrskega orožja. »V čudnem obratu zgodovine se je grožnja jedrske vojne zmanjšala, toda nevarnost jedrskega napada se je povečala,« je dejal Obama in opozoril, da se do jedrskega orožja lahko dokopljejo teroristi, recimo privrženci Al Kaide, saj ima takšno orožje vse več držav. »Pravila morajo biti obvezujoča. Kršitve morajo biti kaznovane,« je še dejal in napovedal sodelovanje ZDA z Rusijo tako, da bi balistične rakete obeh držav prenehale biti v visoki pripravljenosti za takojšno izstrelitev.
Podpisniki pisma Obami se strinjajo z njim glede »vizije sveta brez jedrskega orožja«, zato ga pozivajo, naj najprej umakne iz Evrope jedrsko orožje. »Ta korak bi pomembno prispeval k vzpostavitvi zaupanja in bi bil zgled za druge države,« so zapisali. Med petinšestdesetimi podpisniki je tudi Zoran Thaler (SD). Po njegovem mnenju je »pobuda v kontekstu političnih in varnostnih razmerij v Evropi prišla ob pravem času. Kakšen vpliv pa bo imelo pismo Obami, je odvisno od tega, kako se bo nanj odzvala javnost,« pravi Thaler.
Iz pisma evroposlancev Obami je razviden tudi geostrateški interes Evrope, ki sicer Rusom vseskozi ponuja roko, zdaj pa jim, pravi Thaler, »ponujamo nekaj konkretnega, kar ne ogroža Evrope. Gre za zelo močen psihološki signal. Ta logika mi je pri srcu; ni tista, ki zahteva vse ali nič čez noč, ampak je nekakšen prvi in zelo pomemben korak. Tako kot je denimo pritisk na Turčijo, naj vsaj nekaj vojske umakne iz severnega Cipra, kar bi, za začetek, vsaj psihološko razbremenilo odnose na otoku.«
Barack Obama se še ni odzval na poziv evroposlancev. Pa saj so tudi njegove zaveze z drugih področij obtičale nekje v labirintu ameriške notranje in zunanje politike. Pobuda je potrebna zato, ker se Obama po mnenju poznavalcev z novo jedrsko strategijo ZDA pod imenom Revizija jedrske namestitve odmika od zavez, ki jih je dal Evropi.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.