Nihad Penava

11. 3. 2010  |  Mladina 10  |  Svet

Zakaj bi bilo preprosto

Kako popraviti napako Deytona, zaradi katere lahko na volitvah v Bih kandidirajo le Bošnjaki, Srbi in Hrvati, Židi in Romi pa na primer ne?

Evropsko sodišče za človekove pravice (ECHR) v Strasbourgu je obsodilo Bosno in Hercegovino zaradi diskriminacije Židov in Romov. Ustava, na hitro sprejeta v ameriškem Daytonu, ko je bila vojna v BiH na vrhuncu, jim ne zagotavlja pravice do udeležbe na volitvah oziroma možnosti izvolitve na najvišje položaje v državi, čeprav sta židovska in romska manjšina uradno najštevilnejši manjšini v BiH. »Za onemogočanje sodelovanja pripadnikov manjšin na volitvah ni objektivnega in razumnega opravičila, zato je to v nasprotju z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki prepoveduje diskriminacijo,« piše v razsodbi velikega senata ECHR, ki ga sestavlja 17 sodnikov, na katerih razsodbo se ni mogoče pritožiti.
Žid Jakob Finci, predsednik Židovske skupnosti v BiH in sedanji veleposlanik BiH v Švicarski konfederaciji, in Rom Dervo Sejdić, aktivist sarajevskega Združenja Romov, sta na sodišču v Strasbourgu namreč ločeno vložila tožbi proti BiH. Pritožila sta se, ker sta kot pripadnika narodnih manjšin v BiH diskriminirana pri uresničevanju volilne pravice, kot jo zagotavlja evropska konvencija o človekovih pravicah. ECHR je odredilo, da mora BiH oškodovancema izplačati nadomestilo za stroške sodnega postopka, Finciju 20.000 evrov, Sejdiću pa samo 1000 evrov.
Po določbah ustave in volilnega zakona BiH so namreč v predsedstvo in dom narodov parlamentarne skupščine BiH še vedno lahko izvoljeni le pripadniki treh konstitutivnih narodov, Bošnjakov, Srbov in Hrvatov. Po sedanji ustavi in volilnem zakonu je lahko samo Bošnjak oziroma Hrvat iz Federacije BiH izvoljen za bošnjaškega oziroma hrvaškega člana predsedstva BiH, srbski član pa je lahko le iz Republike srbske. Jakoba Fincija, ki je hotel kandidirati za člana predsedstva BiH, je tako volilna komisija zavrnila.
»Volilna komisija me je zavrnila, ker se nisem opredelil kot pripadnik enega od treh konstitutivnih narodov v BiH,« pravi Finci. Poudarja, da se je za tožbo odločil, »ker je to edini način, da slabo delujoč državni aparat začne ustrezno delovati in da se ustava in volilni zakon uskladita z evropsko konvencijo o človekovih pravicah«.
»Ni mi bilo lahko tožiti državo, ki je moja domovina, toda zdi se mi, da je to v prid BiH, preprosto se moramo lotiti spreminjanja ustave, saj bi morala biti ustava in volilni zakon usklajena z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, tako da bi bili vsi državljani BiH enakopravni v volilnem procesu, posebej pri volitvah v predsedstvo in dom narodov BiH. Doslej je bilo to vsem, ki se niso opredelili za pripadnike konstitutivnih narodov, onemogočeno,« pripoveduje Finci.
Finci vendarle meni, da bo razsodba ECHR končno sprožila ustavne spremembe v BiH.
»Razmere so doslej spominjale na pravljico Cesarjeva nova oblačila. Vsi so vedeli, da je ta ustavna določba v nasprotju z evropsko konvencijo, toda nihče ni bil pripravljen storiti prvega koraka, da bi se to spremenilo. Z razsodbo je to, kar so do zdaj sicer vedeli vsi, preprosto postalo uradno. Ustava je v nasprotju s konvencijo in jo je treba spremeniti, to pa ne bo nikomur škodovalo, ampak bo vsem koristilo, zato menim, da gre za razsodbo v korist BiH in ne državi v škodo,« končuje Finci.
Damir Arnaut, ustavnopravni svetovalec, meni, da so omenjene določbe diskriminacijske in da se nikoli ne bi smele znajti v ustavi BiH, saj takšnih določb ne pozna nobena sodobna država, odkar je bil odpravljen južnoafriški apartheid.
»Te določbe, o tem ni nikakršnega dvoma, kršijo protokol 12 k evropski konvenciji, ki jo je BiH podpisala in ratificirala in ki je začela veljati že leta 2005, zato je jasno, da so Fincijeve in Sejdićeve pravice iz evropske konvencije, katere status je pomembnejši od ustave, kršene. Teh določb ne bi smelo biti v ustavi,« pravi Arnaut.
Tudi beneška komisija je v vlogi prijatelja sodišča preučila primer in enoglasno odločila, da so Fincijeve in Sejdićeve človekove pravice kršene.
»Ne gre le za to, da je država BiH dolžna varovati človekove pravice iz konvencije, varovati mora tudi vse druge človekove pravice, ki jih zagotavlja s svojimi predpisi, to pomeni, da mora preprečiti diskriminacijo ljudi na kakršni koli podlagi, posebej v tem konkretnem primeru, ko gre za rasno, etnično in versko diskriminacijo. Če se torej sklicujemo na to pravno podlago, imata tožnika po mojem popolnoma prav, o tem pa priča tudi memorandum beneške komisije,« meni Ćazim Sadiković, član beneške komisije iz BiH.
Šefik Džaferović, predsedujoči ustavnopravni komisiji predstavniškega doma parlamentarne skupščine BiH, pravi, da je bila takšna odločitev pričakovana.
»Že do zdaj je bilo popolnoma jasno, da so nekatere ustavne določbe diskriminacijske, celo v večjem obsegu, kot to ugotavlja evropsko sodišče v svoji razsodbi. Ustavo BiH bo treba spremeniti zaradi uskladitve z evropsko konvencijo o človekovih pravicah in svoboščinah, ki je sestavni del ustave in je nadrejena ustavi BiH,« pravi Džaferović.
Večina političnih strank se strinja, da je treba ustavo spremeniti v delu, ki se nanaša na volitve članov predsedstva in doma narodov parlamenta BiH, vendar se ni v zvezi s tem zgodilo še nič, čeprav so volitve vse bliže.
V BiH bodo oktobra predsedniške volitve, toda zdi se, da pravzaprav ni politične volje, da bi spremenili sedanjo diskriminirajočo ustavo. Posledice lokalne politične trdoglavosti bo BiH v najboljšem primeru občutila tako, da bo država preprosto izključena iz Sveta Evrope, kakor mora nemiren učenec, ki moti pouk, zapustiti razred, to pa bi zagotovo še upočasnilo že tako ali tako zapleteno približevanje BiH Evropski uniji. Marsikdo nasprotovanje ustavnim spremembam utemeljuje s tehničnimi težavami, toda mnenje Združenih narodov je jasno - ustavo je treba nemudoma spremeniti.
Ustavne spremembe bi pomenile, da bi BiH namesto dosedanjih treh predsednikov od oktobra imela kar štiri, Bošnjaka, Srba, Hrvata in predsednika, ki bi bil pripadnik katerega od preostalih narodov - tipično bosansko, zakaj bi bilo preprosto, če je lahko zapleteno?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.