Preveč vojaške diplomacije

Enajst vojaških atašejev in samo en kulturni

/media/www/slike.old/mladina/mataseji_bk.jpg

© Borut Krajnc

Generalštab Slovenske vojske je organizacijski mastodont, primeren za vodenje kakih 50.000 vojakov in ne zgolj 7000. Tudi ministrstvo za obrambo (Mors) je preveliko, vsaj če ga primerjamo z obrambnimi ministrstvi drugih držav, po številu prebivalcev bolj ali manj podobnih Sloveniji. Imamo torej tudi občutno preveč vojaške diplomacije?
Kaj sploh delajo vojaški atašeji? Opis nalog vojaških atašejev, ki so ga poslali z Morsa, med drugim navaja, da ti »predstavljajo in zastopajo republiko Slovenijo ter varujejo in uresničujejo interese Slovenije na obrambnem področju v sprejemni državi; pospešujejo in razvijajo sodelovanje med Slovenijo in sprejemno državo na obrambnem področju«. Poleg tega še »s stališči in mnenji o obrambno varnostni politiki posamezne države sodelujejo pri pripravi in izvedbi ministrskih srečanj, srečanj načelnikov generalštabov« itd.
Ker opis dejavnosti vojaških atašejev spominja na opis nalog zavezništva Nato, ki skrbi tudi za takšne komunikacijske kanale med državami članicami, v oči bode podatek, da ima Slovenija 11 obrambnih atašejev, večina pa jih je akreditirana v članicah zveze Nato. Profesor dr. Milan Brglez s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede pravi: »Ko si enkrat član takšnega zavezništva, kot je Nato, se v vse te države, torej druge članice zavezništva, najbrž ne splača pošiljati svojih atašejev, kot bi jih sicer, če bi bili zunaj te organizacije.«
Bi bilo potemtakem smiselno omejiti obseg vojaške diplomacije? Mors je za vse svoje uslužbence, ki opravljajo to delo, lani porabil 1,8 milijona evrov za plače in 1,6 milijona evrov za materialne stroške. Stvari niso tako preproste, pravi Brglez, saj je treba upoštevati, »kako pomembne so države, kamor pošiljamo atašeje, poleg tega standardi, ki jih prenašamo iz Nata, spet niso tako zelo samoumevni in mogoče se naši vojaški atašeji ukvarjajo tudi z opremljanjem slovenske vojske«. Ali torej atašeji skrbijo tudi za vojaško-gospodarsko sodelovanje? Na Morsu odgovarjajo, da sodelovanje pri nabavah orožja nikakor ni glavna dejavnost naših vojaških diplomatskih predstavnikov in ti nimajo nobenih pooblastil za sklepanje takih poslov. A hkrati dodajajo, da jih lahko ministrstvo »angažira za pridobivanje in prenos določenih informacij s tega področja«, in sicer »v tem smislu lahko nastopajo tudi kot kontakt za slovensko industrijo v tujini«. Vojaške atašeje imamo še v Srbiji, BiH, Črni gori, Rusiji in na Kitajskem, polkovnik Ladislav Graber, sicer ataše v ZDA, pa je nerezidenčno akreditiran v Argentini.
Za primerjavo, Slovenija ima zgolj enega kulturnega atašeja, gre za uslužbenca ministrstva za kulturo v Bruslju.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.