Anton Komat

 |  Mladina 11  |  Družba

Lov na ekoteroriste je odprt

Na Dunaju se je pred sodiščem znašlo trinajst aktivistov za pravice živali

Martin Balluch, vodja avstrijskega gibanja za varstvo živali

Martin Balluch, vodja avstrijskega gibanja za varstvo živali

V sosednji Avstriji se dogajajo čudne moreče stvari. Grozljivka, ki nas katapultira na konec tridesetih let prejšnjega stoletja, ko sta po Evropi družno korakala nacizem in stalinizem.
Pred dunajskim sodiščem se je znašlo trinajst aktivistov za pravice živali. Tožilec, ki spominja na zloglasnega Lavrentija Berijo v najboljših letih, je prvi dan sojenja (2. marca 2010) poskušal vse, da bi obtožence prikazal kot zločince. Njegov govor, ki je trajal celih 90 minut, so prekinjali vzkliki ljudi »Lažnivec! Lažnivec!«, vmes pa so odmevale salve smeha. Proces naj bi po predvidevanjih trajal šest mesecev. Vsakemu od aktivistov grozi do pet let zapora in plačilo več kot 35.000 evrov sodnih stroškov, ki jim ne bodo povrnjeni, tudi če se proces konča z oprostitvijo. Vseh pet odvetnikov aktivistov je enotnega mnenja, ki ga izražajo v enem samem stavku: »Neverjetno, da se vse skupaj sploh dogaja!«
Toda tožilstvo je drugačnega mnenja. Proti obtožencem je uporabilo sedaj že zloglasni »protimafijski« člen 278 a avstrijskega kazenskega zakonika. Obtoženi so, da so njihove skupine »militantno in hierarhično« organizirane, to pa je značilnost mafijskih združb, ki hočejo podjetja in tudi posameznike prisiliti k uresničevanju svojih ciljev. V obtožnici piše, da so grozili z anonimnimi prijavami o podtaknjenih bombah v tovarnah krznenih plaščev, da so s kislino napadali trgovine s krznom, povzročali škodo lovskim društvom, uničili farmo morskih prašičkov (poskusnih živali) in izpustili fazane iz umetne vzreje za potrebe lovcev.
Odvetniki obsojenih trdijo, da za obtožbe ni nikakršnih dokazov. Novinarji in javnost so na strani aktivistov. Vrste se izjave kot: »Sramota! Porabili so 5 milijonov evrov in napolnili 200.000 strani dosjejev, za preganjanje gospodarskega kriminala pa pravijo, da ni dovolj osebja in denarja!« Mediji so zavzeli sodno dvorano in okolico sodišča. Protesti so se izpred sodišča hitro razširili po Evropi, v London, Helsinke, Berlin, München, Magdeburg, Hamburg, na Švedsko in Nizozemsko, pa tudi v Izrael in Indijo. Pri nas mediji o dogodku niso poročali niti z besedico. Pri nas je zloraba živali v najboljšem primeru zgolj povod za medsebojno obračunavanje samozadostne politične elite, ki izgubo državotvornosti nadomešča z izgubo časa.
Kako se je vse skupaj začelo? Avstrijsko gibanje za varstvo živali že dolgo velja za eno izmed najprodornejših, kar se tiče uspehov na zakonodajnem področju. Med letoma 1998 in 2008 je aktivistom uspelo občutno reformirati zakonodajo za varstvo živali. Dosegli so: prepoved vzreje živali za krzno, prepoved cirkusov, v katerih nastopajo prostoživeče živali, prepoved poskusov na človeku podobnih opicah, prepoved baterijske vzreje kokoši in kuncev ter uvedbo instituta zagovornikov živali. Vse parlamentarne stranke so se zavzele celo za implementacijo varstva živali v ustavo. Ti uspehi so bili doseženi s skrbno načrtovanimi kampanjami, stalnimi demonstracijami, medijskim poročanjem, lobiranjem in dejanji civilne nepokorščine. Toda v ozadju se je zbrala maščevalna druščina, ki je načrtovala umazan protiudar, ta pa je v svojem bistvu uperjen proti parlamentarni demokraciji. Zadaj je bila seveda mogočna živinorejska industrija, ki je vpregla vsa sredstva in zveze.
Vladni organi so popustili lobijem in ustanovljena je bila tajna preiskovalna skupina SOKO, sestavljena iz 33 agentov. SOKO se je usmeril na vse znane aktiviste in organizacije za varstvo živali v Avstriji. Policija je brez zadržkov za tajno preiskavo potrošila nekaj milijonov evrov. V tajnem intervjuju za avstrijski dnevnik Österreich je policist zvezne kriminalistične agencije povedal: »Ko opravljamo preiskave, usmerjene proti prekupčevalcem mamil, trgovcem z otroško pornografijo ali ruski mafiji, so s prekoračitvijo proračuna vedno težave. V tem primeru denar ni bil vprašanje ...« Zato so agentje uporabili vsa razpoložljiva tehnična sredstva: ne samo celovit avdio in videonadzor aktivistov s skritimi kamerami in mikrofoni, zagotovili so si odprte linije do vseh njihovih mobilnikov, spremljali so njihovo gibanje prek GSM-jev z uporabo UDN-ja (Unique Device Number), ki deluje, mimogrede bralcem v vednost, tudi pri »anonimnih« GSM-jih na kartice, vgradili so sledilnike v njihova vozila, s trojanci ScreenShot in Keylogge vdrli v njihove PC-je, za lingvistične analize najeli celo strokovnjake Univerze v Linzu, opravili glasovne analize aktivistov in uporabili metode analize DNK, imeli so med aktiviste vrinjene agente in v nori zagnanosti celo brskali po vseh njihovih smeteh.
Povod za to nezaslišano »protiteroristično« sledilno akcijo pa je bil popolnoma banalen. Aprila 2007 naj bi bili aktivisti pred trgovino s krznom Kleider Bauer poškodovali vozili dveh uslužbencev uprave podjetja. Zapisal sem »naj bi bili«, kajti obstaja utemeljen sum, da so to dejanje storili udeleženci pohoda neonacistov, ki so takrat paradirali v mimohodu. Kakorkoli že, na leto je v Avstriji okrog 4500 prijavljenih primerov poškodb vozil. Očitno je lastnikom veletrgovine s krznom Kleider Bauer prekipelo, kajti aktivisti so z nenehnimi mirnimi demonstracijami pred vhodi trgovin Kleider Bauer očitno krepko načeli živce vodilnim. Sledila je prijava na policijo z obtožbo »organiziranega kriminala proti oblačilni industriji«. Tako se je začelo, sledil je veliki finale. Enaindvajsetega maja 2008 ob šestih zjutraj so posebne enote avstrijske policije WEGA vdrle v prostore avstrijskih organizacij za pravice živali in v 23 stanovanj aktivistov. Prebudili so jih z orožjem, uperjenim v njihove glave. Tako, kot se pač dela s »ta pravimi« teroristi. Pri tej bliskoviti akciji pa so specialci pozabili na osnovna pravila, ki urejajo take reči, saj stanovalcem niso predložili niti sodnega naloga za preiskavo. Večina ni imela možnosti telefonirati odvetniku. Rezultat akcije: deset aktivistov so za dobre tri mesece vrgli v pripor zaradi »nevarnosti uničenja dokazov« in »nevarnosti zagrešitve kaznivih dejanj«. Priprti aktivisti so bili razseljeni po zaporih, ker je policija pričakovala organizirane demonstracije ljudi pred zapori. V priporu je vodja gibanja Martin Balluch začel gladovno stavko. Martin Balluch je dvojni doktor znanosti, saj ima doktorat iz matematične fizike in filozofije. Več let je bil asistent za matematično fiziko na uglednih univerzah, v Heidelbergu in nato še v Cambridgeu. Potem je opustil akademsko kariero, leta 2005 doktoriral iz filozofije in končal med aktivisti za pravice živali. Po 105 dneh pripora so bili aktivisti 2. septembra 2009 izpuščeni na prostost z ugotovitvijo, da »ni več nevarnosti kriminalnih dejanj«. Kakšnih neki?
Vsi priprti so vztrajali, da obtožnice, ki so jim bile vročene, niso vsebovale nikakršnega dokaza o kriminalnih dejanjih, pač pa zgolj opis njihovega aktivističnega delovanja za spremembo zakonodaje in poslovne politike podjetij v odnosu do živali. Po več kot treh mesecih je državni tožilec ukazal izpustitev aktivistov in pri tem dejal, da mora biti čas pripora v sorazmerju s pričakovano kaznijo?!? To je zmanjšalo pozornost javnosti, vendar se postopek s tem še niti najmanj ni končal. Februarja 2010 je državno tožilstvo nepričakovano razglasilo, da je zbralo dovolj dokazov za obtožbo in proces. Ta se je začel 2. marca 2010.
Peterica obtožencev je svoje obtožnice objavila na spletu. Uresničili so se najhujši strahovi javnosti. V obtožnicah ni ničesar, kar bi lahko imeli za dokaz kriminalnega delovanja. Kljub high tech nadzoru avstrijska policija ni zmogla najti niti enega samega prestopka obtoženih, razen mnenja aktivistov, »da bi bilo najbolje uničiti lastnino podjetij, ki imajo neetičen odnos do živali«. Toda avstrijski organi pregona so dobro »motivirani«. Tožilstvo je, da bi obšlo popolno pomanjkanje dokazov, izkoristilo nejasno in ohlapno formulacijo člena 278 a avstrijskega kazenskega zakonika, ki se uporablja za pregon organiziranega kriminala, in s tem de facto in de iure sprejelo Orwellov koncept »miselnega kriminala« (thought crime). »Kriminalno razmišljanje« aktivistov je uporabljeno kot dokaz njihove domnevne pripadnosti kriminalni organizaciji in ta domnevna pripadnost naj bi bila dokaz, da so njihove legalne dejavnosti za varstvo živali dejansko kriminalne. V posmeh ustavi je celo organiziranje demonstracij predstavljeno kot eno izmed takšnih kriminalnih dejanj. Tudi če bi bil le eden od njih obtožen zaradi svojih mnenj, bi bilo to dovolj za škandal na področju človekovih pravic. Toda glede na trenutni položaj, da so vsi obtoženi na podlagi istega člena 278 a, lahko upravičeno domnevamo, da je že z grožnjo finančnega bankrota obtoženih zaradi sodnih stroškov in z grožnjo petletne zaporne kazni, ki jim visi nad glavo, cilj dosežen. Cilj je ustrahovanje in utišanje vseh družbenih gibanj, ki bi lahko postala za nekatere moteča ali celo neprijetna.
Ali sicer maloštevilno, vendar sila glasno gibanje za osvoboditev živali danes pomeni resno grožnjo evropski varnosti? Zakaj neki? Zakaj so ravno ta čas politični aktivisti prvič obtoženi »organiziranega kriminala«? Čudno! Ali se na marginalni družbeni populaciji trenira in demonstrira politika trde roke in državnega terorja, torej totalitarizma? Verjetno in skrb zbujajoče! Kdo je naslednji na vrsti? Očitno je v igri načrtno uničenje vsakršnega aktivizma. Torej je na poti kriminalizacija politično aktivnih državljanov, po kateri bo vsako politično in javno delovanje, ki ga ni posebej odobrila birokracija, preganjano kot kriminal. Kam plove Evropa?
Prvega februarja so se deseterici pridružili še trije dodatno obtoženi. Tako se je proces lahko začel. Ampak proces v Avstriji ni edini primer take vrste v svetu. Že leta 2004 so v ZDA aretirali več aktivistov, ki so delovali proti mučenju živali, konkretno proti vivisekciji živali za potrebe farmacevtske industrije. Njihova dejavnost je bila uperjena proti laboratorijem Huntington Life Sciences (HLS), v katerih na grozljive načine vsako leto pomore 70.000 živali. Šesterica aktivistov je bila obsojena na večletno zaporno kazen, eden celo za šest let. In kaj so storili hudega? Nič posebnega, bi rekli, imeli so spletne strani, organizirali proteste in stojnice, včasih vpadli v ciljne trgovine s transparenti ali se priklenili na tovornjake, da bi s tem priklicali na plan inšpektorje, ki so odgovorni za humane transporte živali. Toda v obtožnici je pisalo, da so objavljali »možne tarče protestov« in »govorili o ilegalnih akcijah proti HLS«. V zapor so morali zaradi pisanja in govorjenja!
Še slabše so jo odnesli aktivisti proti vivisekciji živali v Angliji. Maja 2007 je bilo mobiliziranih kar 700 policistov in v pompozni akciji so aretirali 30 zagovornikov pravic živali. Tudi tokrat je sodišče zlorabilo zakonodajo, ki se nanaša na organizirani kriminal, in jih obtožilo »izsiljevanja«. Obsojenih je bilo sedem aktivistov, najdaljša izrečena zaporna kazen je bila kar 11 let! Večini obsojenih je bil izrečen tudi ASBOc (Anti Social Behaviour Order), to pomeni, da jim je dosmrtno prepovedana vsakršna aktivistična dejavnost. Po domače povedano, le piskni, pa boš spet sedel!
Predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Karl Korinek je že septembra 2007 resno posvaril javnost pred nevarnostjo, »da se bodo v EU izničile temeljne demokratične pravice in da bo prekoračena meja, ki ločuje demokratično državo od države nadzora«. Nastajajočo prakso je celo primerjal z metodami zloglasne vzhodnonemške varnostne službe Stasi. Oho, torej »kocka je padla«, Rubikon je že prekoračen! Po Evropi strašijo reinkarnacije J. V. Stalina!
Ko so za mnenje povprašali dr. Karla Albrechta Schachtschneiderja, profesorja za javno pravo z Univerze v Nürnbergu, je ta povedal: »Kolegu Korineku, ki je v svetu prava zelo znana osebnost, moram pritrditi. Brez demokracije (ali če se politične razmere le imenujejo demokratične, vendar to v resnici niso - takšne so bile tudi razmere v NDR) se bo ves razvoj 'evropske' Evrope, za katerega se imamo zahvaliti idejam razsvetljenstva, izničil. Brez demokratičnih struktur se je razvijal in se razvija birokratski centralizem, ki navsezadnje že kaže diktatorske poteze. Ljudje so degradirani v delojemalce in potrošnike brez lastne politične osebnosti. O vsem odloča bruseljska birokracija z zelo omejenim soglasjem nacionalnih birokracij. Če se odpovemo demokraciji, bodo posledice nepredvidljive, saj politični razvoj lahko prevzame različne oblike ...«
Torej lov na ekoteroriste je odprt! Zombiji verbalnega delikta že križarijo po Evropi in grozijo z novodobnimi grmadami in temnicami. Za lov na čarovnice, heretike, kontrarevolucionarje, oporečnike in vso drugo še živečo svojevoljno svojat ni potrebna posebna dovolilnica.
Za ljudi, ki mislijo s svojo glavo, ni lovopusta. Toda ne pozabimo, oblast, ki zatira drugače misleče, morda pridobi nekaj navideznega miru, ki izvira iz strahu, vendar s tem država izgubi vso perspektivo in prihodnost.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.