Staš Zgonik

18. 3. 2010  |  Mladina 11  |  Družba

Ekosubvencije in ekokrediti

Menjava oken, posodobitev ogrevanja, izraba sončne energije ... vse z do 25-odstotnim državnim »popustom«

Nizkoenergijska hiša v Preboldu - znesek spodbude 16.000 evrov

Nizkoenergijska hiša v Preboldu - znesek spodbude 16.000 evrov

Eko sklad, slovenski javni okoljski sklad, deluje (sicer ne pod istim imenom) že več kot 15 let. Vse do leta 2007 je bilo njegovo poslanstvo izključno dodeljevanje ugodnih posojil za naložbe na področju varstva okolja občanom in podjetjem, med drugim tudi za izboljšanje učinkovitosti rabe energije, z letom 2008 pa je dejavnost razširil z dodeljevanjem nepovratnih sredstev občanom za isti namen. Tega leta je bil sprejet državni akcijski načrt za povečanje energetske učinkovitosti, v katerem je določeno, da moramo do leta 2016 porabo končne energije, tiste, ki jo dobimo porabniki, zmanjšati za 9 odstotkov. Pristojni pa so ugotovili, da brez finančnih spodbud tega cilja ne bo mogoče doseči. Leta 2008 in 2009 so med državljane razdelili približno 11,5 milijona evrov subvencij, denarja jim je zmanjkalo oktobra lani. V kratkem, najverjetneje prihodnji mesec, bo objavljen nov razpis, po pričakovanjih pa bo na voljo približno 18 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Na tokratnem razpisu sredstva za subvencije ne bodo dodeljena iz proračuna, temveč iz prispevka, zbranega na podlagi uredbe o zagotavljanju prihrankov pri končnih odjemalcih, ki je začela veljati februarja letos. Po tej uredbi, katere podlaga je energetski zakon, vsi končni porabniki energentov ali elektrike iz omrežja plačujemo prispevke, ki se med seboj razlikujejo glede na obliko energije. Za elektriko znaša ta prispevek 0,05 centa na kilovatno uro, enako je za toploto. Za bencin, dizelsko gorivo, plin, kurilno olje so ti prispevki višji, najvišji je za kurilno olje - cent na liter. Iz teh prispevkov naj bi se letos po predvidevanjih Eko sklada nateklo omenjenih 18 milijonov evrov. Denar bo na voljo za več ukrepov: zmanjševanje toplotnih izgub na objektu, izrabo obnovljivih virov energije ter izboljšanje sistemov ogrevanja in prezračevanja.
Kot pravi direktor Eko sklada Franc Beravs, bo razdeljevanje tega zneska zanje precejšen zalogaj. »Če hočemo razdeliti teh 18 milijonov evrov, pričakujemo približno 12 tisoč prijav, to pa pomeni izredno povečanje obsega dela sklada.« Ko so leta 2008 začeli dodeljevati spodbude, so jih dodeljevali samo za tri vrste ukrepov - vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov, celovito energetsko sanacijo stanovanjskih hiš in pa gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš. »Pri energetski sanaciji hiš smo se precej ušteli pri pričakovanem številu vlog, saj je celovita sanacija finančno zelo zahtevna. Ljudje se zaradi tega neradi odločajo za generalne posege na objektu. Lani smo razpis spremenili in omogočili vloge za posamezne sestavne dele energetske sanacije, na primer samo za zamenjavo oken, vgradnjo kotlov na biomaso. Takrat je število prijav začelo naglo naraščati. V treh mesecih se je nabralo več kot 2 tisoč vlog za zamenjavo oken. Prej se je vse leto za celovito obnovo nabralo zgolj 200 vlog.« Za letos pričakujejo, da bodo samo za zamenjavo oken dobili od 4 do 5 tisoč vlog.

Omejitve

Postopek

Učinkovitost

Prostor za izboljšave

Investicije z možnostjo pridobitve nepovratnih sredstev

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.