25. 3. 2010 | Mladina 12
Agenti so brali časopise
V knjigi o Kocbeku razkritih nekaj podrobnosti o nadziranju medijev
Shod v podporo zaprti četverici
© Tone Stojko
Knjiga Igorja Omerze Edvard Kocbek Osebni dosje št. 584, ki jo je izdala založba Karantanija, prinaša nova spoznanja o Edvardu Kocbeku, vodilnem članu Osvobodilne fronte, ki je z razkritjem resnice o povojnih pobojih domobrancev v tržaški reviji Zaliv leta 1975 pretresel Slovenijo. Za Kocbekom so vohunili od leta 1944 do leta 1981. Samo do leta 1965 je ohranjenega za 4268 strani udbovskega gradiva.
Lastnik založbe Karantanija in nekdanji urednik Mladine David Tasič pa je opozoril na v knjigi opisana dejstva o delovanju nekdanjega notranjega ministra Tomaža Ertla. Zapisnik z zasedanja pokrajinskih in zveznih sekretarjev za notranje zadeve 7. aprila 1988 razkriva metode tistih, ki so preganjali Mladino in druge do oblasti kritične medije in novinarje. V uvodnem delu sestanka je zvezni notranji minister Dobroslav Ćulafić dejal, da je situacija »dramatično težka dežela«, in predlagal, da se v zvezi z »meščansko desnico« naredijo »prioritete za 30 nosilcev, ki so jedro te dejavnosti v Jugoslaviji«, ter zanje predlagal tudi kazenske postopke. Nato je nastopil Tomaž Ertl. »Mi jih lahko sedaj zapremo pet, 10. Če vsak dan, dokler bodo oni zaprti, združeno protestira 500 njih, izraža morda še hujša sovražna stališča kot tisti, ki so zaprti, kaj bomo, enostavno rečeno, s simpatizerji? Če se tu zaustavimo, potem čakamo, da oni odslužijo to kazen, nato pa pridejo kot veliki heroji iz zapora in se postavijo na čelo vseh grupacij in pišejo spomine. Da vidimo, kaj se lahko iz tega zgodi. Jaz mislim, da je to resno vprašanje,« je opozoril Ertl. Nato je sledil drugi del njegovega nastopa. »Mi smo zaradi vsega tega do sedaj preganjali Boterija (Botteri), Ervina Hladnika, Zavrla, Blažića, pa znova Blažić, Zavrl, Hladnik, pa v Mariboru Mekino, pa Koradija (Dragico Korade), pa Resnika, pa Dobrilo in znova Zavrla, pa je bilo nekajkrat prepovedano izhajanje 'Mladine' in 'Katedre'; mi smo dali, samo v prejšnjem letu (1987) glede meščanske desnice 127 informacij, o Ruplu 34, o Hribar Spomenki 27, o Bučarju 47, Blažiču 20, Pučniku 4, Ošlaku 5, o teh novih družbenih gibanjih, o Hrenu 17, Janši 10, Mastnaku 14, Tomcu 7, skupaj 113; o Rimokatoliški cerkvi 22, o Stresu, Koncilji, Stregariju (Jože Strgar), Grilu itd. itd. Na osnovi teh informacij moram reči, da so se zelo trudili, predvsem v Socialistični zvezi in v Centralnem komiteju, da se preprečijo neke objave nesprejemljivih pisanj,« je navedel Ertl. Nato je nadaljeval: »Preprečili smo Draganu Antiću, da objavi intervju z Milovanom Djilasom, objava tega intervjuja v Mladini je bila preprečena, vendar so ga kasneje objavili v Katedri. Preprečili smo, da se objavi pismo Šešlja Stanetu Dolancu in tako naprej.« Ertl se je nato vprašal, »kaj je to politična akcija«, in opozoril, »koliko je tu nekih pogajanj, nečesa ...?« in kako je »pomembno, da služba pravočasno pride do informacij«. »Vi veste, ta tehnika tiska sedaj prinese, po nekaj urah pa je to že odtisnjeno. Ne govori se več o dnevih, pač pa o urah. Jaz mislim da pol SDV Ljubljane dela samo na čitanju teh časopisov, da bi pravočasno opozorili tožilstvo, da se pravočasno javi v CK, da pravočasno javijo predsedniku Sveta za zaščito ustavne ureditve,« je opozoril Ertl.
To dokazuje, da je Ertl v tistem času res (neuspešno) omejeval svobodo tiska, toda očitno je hkrati preprečeval še hujše ukrepe zveznih organov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.