Marjan Horvat

1. 4. 2010  |  Mladina 13  |  Politika

Ponesrečeni koroški politični poker

Največja organizacija koroških Slovencev se ni razpustila. Drugi dve pa računata na sodelovanje po odhodu Karla Smolleja.

Predsednik NSKS Karl Smolle odhaja

Predsednik NSKS Karl Smolle odhaja
© Borut Krajnc

Minuli ponedeljek je Zbor narodnih predstavnikov, najvišji organ odločanja Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), na pobudo predsedstva, ki ga vodi Karl Smolle, odločal o samorazpustitvi. Delegati niso sledili predlogu vodstva, saj je zanj glasovalo 11 delegatov, 34 jih je bilo proti, ostali pa so se vzdržali. Sprejeli pa so odstop dosedanjega predsedstva pod vodstvom Karla Smolleja.
Nedvomno je bil cilj tako radikalne poteze Smolletovega vodstva v tem, da doseže tudi razpustitev drugih dveh političnih organizacij Slovencev in se oblikuje enotno zastopstvo, ki bi ga pripadniki narodne skupnosti izvolili po demokratičnih načelih. Toda v Zvezi slovenskih organizacij (ZSO), ki jo vodi Marjan Šturm, in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernarda Sadovnika jim kaj takšnega še ne misel ne pride. Sta se pa oba po Smollejevem debaklu zavzela za »normalizacijo odnosov« med vodstvoma.
Odnosi med vodstvoma manjšinskih organizacij že nekaj let niso dobri. Nasprotja pa so se povečala s prihodom Karla Smolleja na čelo NSKS, saj je ostro napadel politiko ZSO in Marjana Šturma zaradi njegovega sodelovanja v konsenzni skupini, neformalni instituciji, kjer se zbirajo posamezniki različnih prepričanj in pogledov na koroško stvarnost ter položaj slovenske narodne skupnosti. Med njimi je tudi vodja Heimatdiensta Josef Feldner. Sicer pa se med Slovenci na avstrijskem Koroškem soočata dva koncepta za razreševanje manjšinske problematike in od tod tudi zaostritve med vodstvi. V Smollejevi NSKS menijo, da je slovenstvo mogoče obvarovati le z odločnim in doslednim vztrajanjem pri uresničevanju pravic manjšine in določb avstrijske države, pa tudi z internacionalizacijo problema, v drugih dveh organizacijah pa menijo, da je mogoče v sedanjih razmerah to doseči v dialogu z zvezno in deželno vlado ter z nemško govorečimi na Koroškem. Ker se vodstva ne zmorejo dogovoriti o ničemer, lahko nasprotniki slovenske narodne skupnosti še lažje izigravajo ustavne in zakonske obveznosti avstrijske države do manjšine in ohranjajo ksenofobno politično ozračje.
Očitno se je tudi uradna slovenska politika lotila »urejanja« razmerij v koroški zamejski politični populaciji s premalo treznega premisleka. Dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in svetu, je ob pobudi za samo razpustitev NSKS dejal, da je to sicer »v redu in prav«, vendar vseeno »prehudo«, ker politično desna stran slovenstva na avstrijskem Koroškem potrebuje organizacijo. Tudi predsednik dr. Danilo Türk je bil mnenja, da je odločitev NSKS »odgovorna in demokratična in ustvarja pomembno priložnost na poti k ustreznejši organiziranosti koroških Slovencev«. Oba pa sta spregledala, da bi bila takšno nasilno politično poenotenje in razpustitev tudi drugih dveh političnih organizacij voda na mlin le desnemu političnemu polu med koroškimi Slovenci. Pa tudi sicer bi bilo na demokratičnih volitvah, po mnenju poznavalcev, politično telo razdeljeno na tri skupine.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.