Erik Valenčič

1. 4. 2010  |  Mladina 13  |  Politika

O terorizmu

Naša globalna vas je Palestina

Prvo, kar je treba reči, je, da je takšen pokol civilistov, kakršen se je zgodil v Moskvi v ponedeljek, gnusno in vsega obsojanja vredno dejanje. Kot navajajo uradni ruski podatki, sta zločin zakrivili dve samomorilski napadalki, po rodu s severnega Kavkaza. Razstrelili sta se v jutranji konici na dveh najprometnejših postajah moskovske podzemne železnice, Lubjanka in Park kulture. To, da prva postaja leži pod sedežem ruske obveščevalne službe FSB (naslednica KGB), je precej manj pomembno dejstvo kot to, da je v tistih jutranjih urah na tej postaji veliko mladih na poti v šole in delavcev na poti v službe. Lokacija FSB, ki jo sicer izpostavljajo vsi mediji, tu ni mogla imeti nobenega pomena; ne, tu je šlo za napad na civiliste, za klasičen primer terorizma zavoljo terorja samega in povzročanja čim večjega števila smrtnih žrtev. A spet po drugi strani je terorizem najlažje zgolj obsojati in špekulirati o njegovih motivih ter o verski fanatičnosti storilcev. Terorizem pa je treba tudi razumeti, torej razumeti njegov vzrok. Lahko smo namreč zgroženi nad moskovskim napadom, ne bi pa smeli biti presenečeni.
Oseba, ki je (tudi) za ta napad najbolj odgovorna, je premier Vladimir Putin. V času njegovega predsedovanja je Rusija izvršila novo agresijo na Čečenijo, v kateri je bilo zverinsko mučenih ter pobitih na deset tisoče pretežno moških civilistov, in ti zločini se še vedno dogajajo. Čečenske samomorilske napadalke so neposreden proizvod tega; njihov vzdevek »črne vdove« ni naključen, saj gre prav za ženske, ki so jim ruski vojaki pobili može in pa druge družinske člane. Putin, ki zdaj razlaga, da bo treba teroriste izpraskati iz kanalizacije, o tej plati zgodbe nikoli ne govori.
Mednarodna človekoljubna organizacija Human Rights Watch (HRW) je septembra lani znova opozorila na to, da Rusija sistematično ignorira razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice glede Čečenije, s čimer doliva olje na ogenj kaosa ter nasilja, ki sta že tako ali tako ušla izpod nadzora. V skoraj vseh od 115 razsodb, ki jih je omenjeno sodišče sprejelo do takrat, je bilo ugotovljeno, da je Rusija odgovorna za izvensodne poboje, mučenja in izginotja ter da teh primerov njeni pravosodni organi ne preiskujejo. Kvečjemu nasprotno. Pripadniki ruskih in lokalnih čečenskih varnostnih sil so bili vpleteni v smrtne grožnje članom humanitarnih organizacij, in ko so te grožnje lani poleti začeli uresničevati, so se te organizacije umaknile iz Čečenije, nad njo pa se je posledično zgrnila še večja tema.
Zgovorno dejstvo je, da so skoraj vsi svetovni mediji teroristični napad v Dagestanu (severni Kavkaz), ki se je zgodil dva dni po moskovskem, obravnavali kot glavno novico. Napadeni sta bili poslopji tamkajšnjega notranjega ministrstva in FSB. Zdaj je bila torej to glavna novica! Žalostno pa je dejstvo, da se tovrstni napadi tam dogajajo praktično nenehno, saj se je vojna iz Čečenije razširila na celo regijo, le da so jo taisti mediji ves ta čas v glavnem ignorirali.
In treba je gledati širše, pravzaprav globalno. Moskva ni osamljen primer. Madrid, London, Bali, Casablanca, Bombaj in Izrael, Afganistan, Pakistan in Irak pričajo o realni podobi današnjega sveta, ujetega v stanje permanentne vojne proti terorizmu. V prejšnjem desetletju so nam govorili, da je naš svet postal globalna vas, zdaj pa ugotavljamo, da je ta globalna vas Palestina. Na eni strani imamo teroriste, ki za svoja dejanja trdijo, da so odgovor na imperialistične vojne zoper njihove države in ozemlja. Na drugi strani pa imamo vojaške velesile, ki v imenu vojne proti terorizmu vršijo invazije ter okupacije. In na obeh straneh so glavne žrtve civilisti. Španci so to prepoznali in se po madridskem napadu leta 2004 množično vsuli na ulice ter za krivce imenovali Aznarjevo vlado, ker je poslala vojsko v Irak. »Vaša vojna, naše žrtve!« so vpili.
V Rusiji je drugače. Tam oblast vlada z železno palico, protičečensko razpoloženje pa je med prebivalci zelo razširjeno in prav na to računa Putin, ko govori o uničenju teroristov. Ruski vojaki v Čečeniji bodo njegovo sporočilo bržkone prenesli tamkajšnjim ljudem, kot to pač znajo. In to bo na koncu vodilo do vedno novih napadov. Kakor pač tudi ta ni bil prvi.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.