Staš Zgonik

1. 4. 2010  |  Mladina 13

Ura za Zemljo

Uspehi in neuspehi odmevne akcije

Prejšnjo soboto je po vsem svetu potekala akcija »Ura za Zemljo« (angl. Earth Hour), ki ljudi spodbuja, da naj bi za eno uro, od pol devetih do pol desetih zvečer po lokalnem času, ugasnili luči v stanovanju, tako zmanjšali porabo električne energije, s tem zmanjšali izpuste toplogrednih plinov v ozračje, predvsem pa simbolno podprli prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam. Kot so zapisali na uradni spletni strani akcije, ki se je leta 2007 začela v Sydneyju in je letos potekala že četrtič, je projekt podprlo 126 držav in 4000 mest. Ugasnile so luči, ki osvetljujejo številne svetovne znamenitosti, od Eifflovega stolpa do piramid. O dejanskem učinku akcije, torej prihranku energije, organizatorji nočejo špekulirati, češ da je to zelo težko ugotoviti. Se pa glede na nekaj poročil o regionalni porabi energije zdi, da je bila akcija, seveda z izjemami, v tem pogledu za malenkost manj uspešna kot lani, vsekakor pa ni bilo zaznati občutne rasti zanimanja zanjo, kakršno je dosegla lani v primerjavi z letom prej.
Slovenija se je letos prek celjske Poslovno-ekonomske šole, ki je v času trajanja akcije pripravila kulturni program ob svečah, prvič uradno vključila v projekt. Od mest so se v projekt vključili Celje, Velenje in Pivka, kjer so za eno uro ugasnili razsvetljavo nekaterih objektov in ulic. V Sloveniji akcija, kar se tiče porabe energije, ni imela opaznega učinka. Slovenske elektrodistributerje smo prosili, naj nam pošljejo grafe porabe elektrike v soboto, 27. marca, torej na dan akcije, za primerjavo pa še grafe porabe v soboto teden prej. Podatki tistih, ki so nam odgovorili, ne kažejo prav nobene razlike. Na območju Elektra Ljubljana je bila obremenitev omrežja v času akcije povsem enaka obremenitvi prejšnjo soboto, tudi na območju Elektra Gorenjske niso zaznali opazne razlike v porabi elektrike. Na območjih Elektra Primorska in Elektra Celje pa so sicer zaznali manjšo porabo, vendar je bila ta manjša večino dneva, zato pojav pripisujejo toplejšemu vremenu.
Pri takih akcijah pa je tudi nekaj stvari, o katerih bi morali kritično razmišljati. Predvsem omogočajo, da se očistimo vsakdanjih grehov. Če nekaj nakupovalnih središč v Sloveniji sporoči, da se pridružujejo akciji, ali to pomeni, da so lahko preostalih 364 dni v letu osvetljena kot igralnice? Če ponekod za eno uro ugasnejo osvetljavo cerkva, ali to pomeni, da morajo biti sicer osvetljene kot spomeniki Kim Jong Ilu v Severni Koreji? Če enkrat na leto za eno uro ugasnemo luči, to še ne pomeni, da smo naredili karkoli za večjo energetsko učinkovitost v prihodnosti. Pomeni samo, da smo si olajšali vest. Učenci na Poslovno-ekonomski šoli v Celju pa so se ob tem še nadihali škodljivih snovi iz stotine sveč, ki so jih uporabili za srednjeveško razsvetljavo. Da ne govorimo o kanadskem ministru za okolje, čigar mačka se je po pomoti podrgnila ob svečo in se vžgala. K sreči jo je odnesla brez trajnih poškodb.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.