1. 4. 2010 | Mladina 13
Pozabljeni tuji delavci
Na uredbi, ki naj bi uredila njihove minimalne bivanjske razmere, se že sedem mesecev nabira prah
Evropske postelje za tujo delovno silo
© Matej Leskovšek
Oskar Komac, sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti, je 29. marca v oddaji Tarča na nacionalni televiziji, v kateri je beseda tekla o vse slabšem položaju delavcev pri nas, ponovno opozoril na še vedno neurejeno vprašanje minimalnih bivalnih razmer za tuje delavce. Več kot leto je minilo, odkar se je ministrstvo za delo na pobudo sindikatov zavzelo za ureditev tega vprašanja. Ustanovljena je bila delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov sindikatov in pristojnih vladnih resorjev, torej ministrstev za delo, okolje, zdravstvo in notranje zadeve, ki naj bi pripravila uredbo o določitvi minimalnih bivalnih in higienskih standardov za tuje delavce. V skupini je sodeloval tudi Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov, ki je pojasnil: »V delovni skupini smo lani oblikovali osnutek te uredbe, ki bi potem moral v medresorsko usklajevanje, a se je začela zadeva najprej zapletati, potem pa je obstala na mestu.«
Ministrstvo za delo je delovno skupino z dopisom obvestilo, da je besedilo osnutka uredbe še pred medresorskim usklajevanjem poslalo službi vlade za zakonodajo in ta je ugotovila, da je uredba »v nasprotju s 87. členom ustave in posledično tudi z legalitetnim načelom iz 120. člena, po katerem je uprava vezana na ustavo in zakone«. Poenostavljeno rečeno, za sprejetje uredbe ni zakonske podlage, saj v zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT) minimalne bivalne razmere niso omenjene, torej bi bilo najprej treba ustrezno dopolniti ta zakon. Dopis je ministrstvo poslalo 3. septembra lani in od takrat se ni zgodilo nič. Predstojnik Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar je v Tarči dejal, da je predlog dopolnitev že pripravljen in da računa, »da bi lahko pričel veljati že v drugi polovici letošnjega leta«.
Vendar oba, Komac in Lukič, pravita, da obljubam ni več mogoče verjeti. Vse skupaj se vleče že predolgo. »Izgovor države, da sprejetje uredbe blokira zakon, je slab, kajti na to bi morala misliti že vnaprej,« je dejal Komac. Lukič pa je bil še ostrejši: »Stvar je v tem, da nekje Pahorjev semafor za krizo dela, nekje pa pač sploh ne sveti oziroma ne sveti celotni vladi, in to se vidi pri migrantskih delavcih. Tisti, ki te zakone oblikujejo, bi se morali zavedati, da z njimi urejajo življenja ljudi, in bolj ko s tem odlašajo, več časa delavci živijo v slabih življenjskih razmerah.«
Omeniti velja, da je delovna skupina imela dobro podlago iz preteklosti, namreč družbeni dogovor iz leta 1971, ki je minimalne bivalne razmere zelo dobro urejal. Kot je pojasnil Komac: »Delovna skupina si je precej pomagala s tem družbenim dogovorom, predvsem pri tehničnih postavkah, denimo pri številu kvadratnih metrov osebnega prostora, sanitarijah itd. Zanimivo je, kako smo pred štiridesetimi leti bolj skrbeli za ljudi kot danes, to je nesporno. Ta družbeni dogovor je temeljil na tem, da se za ljudi, ki so takrat prihajali k nam gradit naše avtoceste, tudi ustrezno poskrbi. To je bilo takrat.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.