Erik Valenčič

15. 4. 2010  |  Mladina 15  |  Svet

Balzamiranje Kaczynskega

Ali moramo ob smrti državnikov pozabiti na to, kakšni so dejansko bili?

Novica, da je pri ruskem mestu Smolensk strmoglavilo letalo, ki je na krovu prevažalo poljsko politično, bančno in vojaško elito, je vsekakor povzročila velik šok, in to, razumljivo, ne zgolj na Poljskem. Tam so razglasili teden žalovanja. Najvišji državnik, ki je v nesreči izgubil življenje, je bil
Lech Kaczynski, predsednik Poljske od leta 2005. Njegovo ime se je zato tudi najpogosteje, pravzaprav vsakič, pojavljalo v pismih sožalja, ki so ves prejšnji teden prihajala v Varšavo, tudi iz Slovenije.
Kako se torej politični voditelji Evropske unije in njenih držav članic spominjajo Kaczynskega? Naštejmo jih nekaj. Vodja evropske komisije Manuel Barroso je med drugim napisal: »Predsednika Kaczynskega sem spoštoval kot zelo odločnega poljskega domoljuba, ki je bil hkrati zelo predan naši uniji in vrednotam svobode in solidarnosti.« Predsednik evropskega parlamenta Jerzy Buzek, tudi sam Poljak, je k temu dodal, da omenjena letalska nesreča pomeni »nepredstavljivo izgubo za Evropo«. Nemška premierka Angela Merkel je povedala, da je »globoko pretresena« zaradi te izgube. Z vrlimi besedami o Kaczynskem nista skoparila niti francoski predsednik Nicolas Sarkozy in britanski premier Gordon Brown. Prvi ga je označil za »neutrudnega borca za svoje ideje, ki ga je vodil goreč patriotizem in ki je življenje posvetil domovini«, drugi za »strastnega domoljuba in demokrata«. Sožalje je kakopak izrekel tudi slovenski politični vrh. Predsednik Danilo Türk je o Kaczynskem dejal: »Znal je prisluhniti vsakemu drugačnemu argumentu in bil iskreno privržen načelu mnenjskega pluralizma.« Premier Borut Pahor pa se pokojnega državnika spominja tudi po tem, da je Poljska pod njegovim vodstvom uredila odnose s sosedami.
Vprašanje, ki se postavlja samo po sebi, se glasi: o katerem Kaczynskem ti ljudje govorijo? Pahor pravi, da sta bila dobra prijatelja. Če to drži, kako potem ne ve, da je v času njegovega predsedovanja Poljska zavozila medsosedske odnose, predvsem z Rusijo in Nemčijo? Nismo naivni, seveda ve. Kar je zapisal in kar so zapisali tudi drugi voditelji, je namerno sprenevedanje. Čeprav sodi v okvire političnega bontona ali pač protokola, je še vedno zgolj sprenevedanje. Navada sicer je, da se o pokojniku na splošno govori dobro, vendar zakaj je treba tako očitno lagati in s tem dejansko spreminjati zgodovino?
Lech Kaczynski nikoli ni bil to, kar mu hočejo zdaj pripisati. Da se je zavzemal za načelo mnenjskega pluralizma oziroma da je bil zelo predan vrednotam svobode in solidarnosti, je čista laž, ki se je bi bilo treba celo sramovati, ne glede na to, v kakšnem kontekstu je izrečena. Tudi oznake, kot je strasten domoljub in podobno, so v tem primeru zgolj posmrtna maska, s katero naj bi se prikril pravi obraz Kaczynskega. Povedati je treba, da so med njegove ideje, za katere se je res neutrudno boril, sodile homofobija, skrajni katoliški konservatizem, evroskepticizem in nestrpnost do tujcev. Prav tako velja opozoriti, da Lech in njegov brat Jaroslaw nista bila tako zelo spoštovana znotraj EU. Držal se ju je vzdevek »grozna dvojčka«. Dejansko je nemogoče govoriti o Lechu, ne da bi zraven omenjali tudi Jaroslawa, nastopala sta kot eno in tako prek svoje stranke Zakon in pravičnost skupaj poosebljala konservativno in nestrpno politiko.
Ko je leta 2006 Lech svojega brata navkljub poprejšnjim obljubam, da tega ne bo storil, vendarle imenoval za predsednika vlade, je britanski The Times objavil članek 'Grozna dvojčka' sta prevzela oblast in napovedala vojno evropskim liberalcem. V njem so o njunem prevzemu države zapisali: »Zaradi dvojčkov, homofobnih, nestrpnih, ultranacionalističnih in vedno pripravljenih na spore s poljskimi sosedami, so se sprožili številni alarmi v državi in zunaj nje.« Med drugim sta se zavzemala za vzpostavitev evroskeptičnega bloka znotraj evropskega parlamenta, bruseljskim voditeljem pa sta precejšen glavobol povzročala tudi s srditim prepiranjem glede tega, koliko besede naj ima Poljska v EU, konkretno koliko evroposlancev naj ima. Pri tem sta se sklicevala tudi na to, da ima danes Poljska manj prebivalcev, ker so nacisti med 2. svetovno vojno pobili toliko Poljakov. Takšne očitke Nemčiji sta vedno znova vlekla na dan, gojila pa sta tudi hudo zamero do Rusije zaradi zgodovinskih krivic, ki jih je storila Poljakom. Da bi pozabila na preteklost in politično delovanje raje usmerila v prihodnost ali vsaj sedanjost, je bilo izključeno, očitno je ta populistična drža prinašala preveč političnih točk na volitvah; razen njima dvema oziroma njuni stranki pa zares koristila ni nikomur drugemu.
Pretiranega spoštovanja nista uživala niti doma, vsaj ne pri ljudeh, s katerimi sta nekoč sodelovala in so ju dobro spoznali. Kaczynska sta bila nekaj časa svetovalca voditelja delavskega gibanja Solidarnost Lecha Walese. Sprli so se leta 1991, Walesa pa je o njiju kasneje dejal: »Nisem maral njunih teorij zarote. Vedno sta sumila ljudi, vedno sta bila vpletena v spletke.« Znana sta bila tudi po političnem preganjanju nekdanjih domnevnih pripadnikov komunistične partije, ki sta jih želela izključiti iz zdajšnjega javnega političnega življenja, nič manj popustljiva pa nista bila niti do homoseksualcev. Lech Kaczynski je, ko je bil župan Varšave, prepovedal dva shoda za njihove pravice. Nad protestnike, ki so se kljub temu zbrali, je poslal policijo in pri tem dejal: »Nič nimam proti njim kot državljanom, zgolj kot homoseksualcem.« V času predsedovanja državi se je zavzemal za sprejetje zakonov, ki bi tem ljudem prepovedali postati učitelji in učiteljice. Izražanja svojih nazadnjaških pogledov se ni sramoval niti na obiskih v tujini. Na Irskem je dejal, da je zaradi homoseksualcev ogroženo preživetje človeške rase. Zanimivo bi bilo videti, kako bi se na takšno trditev odzval njegov dobri prijatelj Pahor, če bi jo Kaczynski izrekel pri nas, recimo prav zdaj, v času sprejemanja družinskega zakona. Še dobro, da tega ne bomo doživeli.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.