22. 4. 2010 | Mladina 16 | Politika
Draga zmaga
Kresalova je ostala ministrica, a na nekatera vprašanja ni odgovorila
Kresalova na zagovoru
© Borut Peterlin
Katarina Kresal je preživela že drugo interpelacijo na položaju ministrice za notranje zadeve. Po urah razprave, skrivanja vprašanj in odgovorov, namigov in izmikanj tudi koalicijskih poslancev, opozicija s svojim predlogom razrešitve ni bila uspešna. In Kresalova je zmagala.
Zmagala? Stvar ni tako preprosta. Res je, da po aprilski nevihti LDS ostaja v koaliciji, Kresalova pa na ministrskem mestu, a šefica LDS že dolgo ni več NLP, nedolžna, lepa, pametna, pač pa se je v dveh letih politike izbrusila, umazala mladi obraz in pokopala pregovorno nedolžnost.
No, ni je izbrusila le politika. Izbrusila se je sama. Če lahko navedbe v interpelaciji o bulmastifih brez pretiravanj označimo za umazano igro opozicije, ki iz tragedije in smrti dela politično zgodbo, pa so njena opozorila pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad deloma upravičena. Četudi je bila ponudba ministričinega prijatelja Igorja Pogačarja najboljša - čeprav je težko verjeti, da službam ministrstva, ki so se pogajale o ceni najema, od kakšnega drugega najemodajalca ni uspelo izpogajati boljših pogojev -, kot ministrica z njim ne bi smela skleniti pogodbe. Ne zaradi politične higiene in ustvarjanja vtisa čistosti, pač pa zaradi preprostega dejstva, da bi kot političarka morala vedeti, da bo tovrstna sporna pogodba dvignila veliko prahu in bo zaradi nje trpelo delo na ministrstvu. Ministrstvo je tako postalo žrtev naivnosti ministrice in političnih bojev opozicije.
Katarina Kresal krivdo sicer vseskozi zanika, vse dokumente o sklenitvi posla je poslala na Kosovo komisijo. A ta pač ni usposobljena za tehtanje gospodarnosti odločitve, tako da bo njeno mnenje po vsej verjetnosti ostalo vezano na vprašanje koruptivnosti in pravne pravilnosti posla. Pravo mnenje o gospodarnosti najema bo lahko izreklo šele računsko sodišče. Ravno zaradi vprašanj gospodarnosti najema so se nekateri poslanci Zaresa pri glasovanju o interpelaciji pragmatično zadržali.
Kako naprej? Priljubljenost je Slovenki leta v nekaj mesecih grozovito upadla, zaradi preveč politike (in, špekuliramo, morda tudi premalo dela) na ministrstvu jo zapušča Goran Klemenčič, ki je ministrico vseskozi oskrboval s strokovnim znanjem o delu policije, človekovih pravicah in omejitvah oblasti. Politika pa je največ škode pustila ravno na paradnem projektu ministrstva, na Nacionalnem preiskovalnem uradu. V njegove stene je namreč vgrajen politični sum o korupciji. Edino, kar lahko ministrico Kresalovo reši pred popolnim političnim zlomom, je dobro in neodvisno delovanje prvih kriminalistov v državi. A to se bo pokazalo šele na dolgi rok.
Spomnimo, da je ministrica Kresalova v intervjuju za Mladino pred nekaj tedni dejala, da je v primeru, če bo po presoji Kosove komisije »prišlo do formalne obtožbe za kaznivo dejanje, na primer zaradi zlorabe položaja, ne bo treba pozivati k odstopu.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
22. 4. 2010 | Mladina 16 | Politika
Kresalova na zagovoru
© Borut Peterlin
Katarina Kresal je preživela že drugo interpelacijo na položaju ministrice za notranje zadeve. Po urah razprave, skrivanja vprašanj in odgovorov, namigov in izmikanj tudi koalicijskih poslancev, opozicija s svojim predlogom razrešitve ni bila uspešna. In Kresalova je zmagala.
Zmagala? Stvar ni tako preprosta. Res je, da po aprilski nevihti LDS ostaja v koaliciji, Kresalova pa na ministrskem mestu, a šefica LDS že dolgo ni več NLP, nedolžna, lepa, pametna, pač pa se je v dveh letih politike izbrusila, umazala mladi obraz in pokopala pregovorno nedolžnost.
No, ni je izbrusila le politika. Izbrusila se je sama. Če lahko navedbe v interpelaciji o bulmastifih brez pretiravanj označimo za umazano igro opozicije, ki iz tragedije in smrti dela politično zgodbo, pa so njena opozorila pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad deloma upravičena. Četudi je bila ponudba ministričinega prijatelja Igorja Pogačarja najboljša - čeprav je težko verjeti, da službam ministrstva, ki so se pogajale o ceni najema, od kakšnega drugega najemodajalca ni uspelo izpogajati boljših pogojev -, kot ministrica z njim ne bi smela skleniti pogodbe. Ne zaradi politične higiene in ustvarjanja vtisa čistosti, pač pa zaradi preprostega dejstva, da bi kot političarka morala vedeti, da bo tovrstna sporna pogodba dvignila veliko prahu in bo zaradi nje trpelo delo na ministrstvu. Ministrstvo je tako postalo žrtev naivnosti ministrice in političnih bojev opozicije.
Katarina Kresal krivdo sicer vseskozi zanika, vse dokumente o sklenitvi posla je poslala na Kosovo komisijo. A ta pač ni usposobljena za tehtanje gospodarnosti odločitve, tako da bo njeno mnenje po vsej verjetnosti ostalo vezano na vprašanje koruptivnosti in pravne pravilnosti posla. Pravo mnenje o gospodarnosti najema bo lahko izreklo šele računsko sodišče. Ravno zaradi vprašanj gospodarnosti najema so se nekateri poslanci Zaresa pri glasovanju o interpelaciji pragmatično zadržali.
Kako naprej? Priljubljenost je Slovenki leta v nekaj mesecih grozovito upadla, zaradi preveč politike (in, špekuliramo, morda tudi premalo dela) na ministrstvu jo zapušča Goran Klemenčič, ki je ministrico vseskozi oskrboval s strokovnim znanjem o delu policije, človekovih pravicah in omejitvah oblasti. Politika pa je največ škode pustila ravno na paradnem projektu ministrstva, na Nacionalnem preiskovalnem uradu. V njegove stene je namreč vgrajen politični sum o korupciji. Edino, kar lahko ministrico Kresalovo reši pred popolnim političnim zlomom, je dobro in neodvisno delovanje prvih kriminalistov v državi. A to se bo pokazalo šele na dolgi rok.
Spomnimo, da je ministrica Kresalova v intervjuju za Mladino pred nekaj tedni dejala, da je v primeru, če bo po presoji Kosove komisije »prišlo do formalne obtožbe za kaznivo dejanje, na primer zaradi zlorabe položaja, ne bo treba pozivati k odstopu.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.