29. 4. 2010 | Mladina 17 | Politika
Konec kmetijskega brezvladja?
Po številnih zapletih pri iskanju novega kmetijskega ministra je kakovost kandidata kar presenetljiva
Bodoči kmetijski minister Dejan Židan in premier Borut Pahor na obisku pri SD
© Miha Fras
Premiera Boruta Pahorja je v tednih, ko je iskal človeka, ki naj bi nasledil ministra Milana Pogačnika, verjetno zavrnilo precej kandidatov. Na kandidaturo pa je pristal Dejan Židan, ki mora sicer dobiti še podporo koalicije. Židan je trenutno predsednik uprave pomurske skupine podjetij Panvita, ki se ukvarja tako s pridelavo kot predelavo hrane, z
bioplinarnami pa stopa tudi na področje energetike. To, da očitno ni bil premierova prva izbira, se mu ne zdi problem. »Previdno so me vprašali že ob sestavi te vlade, pa tudi ob odhodu ministra Pogačnika. Vprašali so me za privoljenje, da dajo tudi moje ime na listo kandidatov, vendar nisem privolil. V soboto pa so me poklicali iz kabineta predsednika vlade in me povabili na razgovor k premieru, česar nisem mogel odkloniti. V ponedeljek sva se srečala in ugotovil sem, da se strinjava v ključnih točkah in usmeritvah.«
Po njegovem prepričanju je največji problem slovenskega kmetijstva trenutno v tem, da ne vemo točno, kaj sploh želimo doseči. »Naša kmetijska strategija je še vedno na ravni osnutka, menim pa, da je zelo pomembno, da vanjo zapišemo 3-4 cilje. Nemogoče je slediti 20 ali 30 ciljem, ker bomo v tem primeru neuspešni.« Opozarja, da se je treba odločiti čim prej, saj se bo v naslednjih letih v Bruslju določala skupna kmetijska politika za obdobje 2014-2020. Med pomembnejše cilje postavlja prehransko varnost. »Slovenija ne more biti prehransko samozadostna, ker imamo na razpolago premalo naravnih virov. Tudi ni pomembno, da smo popolnoma samozadostni, neko osnovno prehransko varnost pa si moramo zagotavljati.« Temu primerno napoveduje tudi zelo trdo politiko na področju varovanja in boljšega izkoriščanja kmetijskih zemljišč, ki so v Sloveniji v upadu zaradi zaraščanja in pozidave.
Po mnenju agrarnega ekonomista dr. Emila Erjavca je dobro, da je kandidat za ministra kdo iz gospodarstva, ker mora imeti izkušnje z upravljanjem večjih sistemov, ga pa kljub vsemu izbira ni povsem prepričala. »Izbrani kandidat zagotovo ni najslabša možnost, bojim pa se, kako se bo znašel v upravnih postopkih, pri vodenju javnih naročil in podobnih stvari, ker mu na tem področju primanjkuje izkušenj. Veliko bo odvisno od ekipe, ki si jo bo izbral.«
Predsednik Sindikata kmetov Roman Žveglič meni, da kandidatu vsekakor ni mogoče očitati nestrokovnosti in da je od vseh imen, ki so se pojavljala v javnosti, to nedvomno ena boljših izbir. Motita ga predvsem premajhna politična prepoznavnost in izkušenost. Nekaterim kmetom po njegovem verjetno ne bo všeč, da kandidat prihaja iz delniške družbe, iz bivših agrokombinatov. Te družbe, ki jih nekateri kmetje danes vidijo kot nekakšna fevdalna posestva, namreč kmetijsko zemljo najemajo od Sklada kmetijskih zemljišč, kar bi lahko vzbudilo bojazen glede morebitnih sprememb v politiki Sklada. »Menim pa, da bo verjetni bodoči minister znal pretrgati to popkovino.« Kot pravi, upajo predvsem, da bomo končno dobili ministra.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.