Dr. Uroš Grilc

Zakaj je pomembno, da je Ljubljani uspelo pridobiti naziv svetovne prestolnice knjige?

> Ta naziv je poleg naziva evropska prestolnica kulture eden najbolj častnih na področju kulture. Za Ljubljano je velika pridobitev zlasti zato, ker je svetovne razsežnosti in ker ji bo, tudi po zaslugi zelo raznolikega in obsežnega programa, pustil pečat svetovljanstva.

Napovedujete okoli 500 kulturnih dogodkov. Kateri so ključni?

> Dogodki bodo zelo raznoliki, saj bomo knjige srečevali v zelo različnih situacijah. Med trajnejšimi projekti lahko izpostavim nov kulturni časopis Pogledi. Kar zadeva novo infrastrukturo, pa je gotovo pridobitev Trubarjeva hiša kulture, ki bo združevala muzejsko in knjižnično dejavnost. Uvajamo tudi nove prostore za branje v novih knjigarnah in knjižnicah, pa tudi v dveh ljubljanskih parkih.

Kulturna praznovanja pogosto ostanejo odmaknjena od najširših ljudskih množic. Bo tokrat drugače?

> Vse kaže, da bo. Eden od projektov, s katerim skušamo na praktični ravni premakniti odnos Slovencev do branja, je projekt Knjige za vsakogar, v okviru katerega so že začele izhajati kakovostne knjige domačih in tujih avtorjev. Knjige stanejo le tri evre, njihova naklada je za naše razmere izredno visoka, kar 8000 izvodov, in, kar je bistveno, na voljo so v 220 knjigarnah in knjižnicah po vsej državi. Knjige so začeli prodajati 23. aprila in ponekod so že pošle, zato si upam napovedati, da bo prišlo do ponatisov.

Je bralna kultura pri nas na zadovoljivi ravni?

> V Sloveniji smo v zelo nenavadni situaciji. Po eni strani smo v evropskem vrhu po obisku splošnih knjižnic in izposoji knjig. Izdamo tudi zelo veliko knjig na prebivalca. Po drugi pa strani so naklade teh knjig zelo nizke, in tudi kar zadeva nakup knjig, smo na evropskem dnu. Posledica tega so visoke cene knjig.

Bi nakup knjig lahko spodbudila nižja ali ničelna stopnja DDV-ja na knjige?

> Davčna politika je na tako majhnem knjižnem trgu le eden od dejavnikov, a po mojem ne odločilen. Odločilni so celovita državna politika do področja knjige, avtorsko pravo in urejenost knjižnega trga, to je minimalni pogoj sodelovanja založnikov, knjigarn in knjižnic. Pri nas je knjižni trg precej kaotičen, avtorji, založniki in knjižnice so nepovezani, tudi knjigarniška mreža je izredno šibka. Upam, da se bodo začele razmere urejati, tudi s pomočjo našega projekta, ki je zelo povezovalno naravnan. Zato so cilji svetovne prestolnice knjige tudi v tem, da bi se v dveh letih povprečna naklada slovenske knjige povečala za 30 odstotkov (v letu 2009 je znašala 1543 izvodov na naslov oziroma le 1098 v leposlovju), povprečna cena knjige pa znižala za 30 odstotkov (v letu 2009 je znašala 20,09 evra).

Kakšni so predvideni stroški projekta svetovna prestolnica knjige?

> Projekt trenutno vključuje tri milijone evrov javnih sredstev Mestne občine Ljubljana, javne agencije za knjigo in ministrstva za kulturo, a bo njegova končna vrednost bistveno večja, saj pri njem sodelujejo tudi druge občine in veleposlaništva. Večja predvsem zato, ker je program zasnovan odprto in ker obstaja veliko pobud za njegovo razširitev.