29. 4. 2010 | Mladina 17
Asistenca s pomanjkljivostmi
Zakaj sredstva, zbrana iz iger na srečo, ne bodo namenjena za osebno asistenco hendikepiranih
Elena Pečarič
© Borut Krajnc
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve te dni končuje javno razpravo o osnutku zakona o osebni asistenci. Gre za dokument, na katerega hendikepirani, predvsem tisti, ki želijo živeti samostojno, a pri tem potrebujejo stalno ali občasno pomoč drugih, čakajo že več kot desetletje. Zakon bi jim s tem, ko bi natančno določil, kdo je upravičen do osebnega asistenta, kdo lahko postane asistent in kdo krije stroške delovanja asistenta, zelo olajšal življenje.
Čeprav je pozitivno, da se je ministrstvo lotilo urejanja tega področja, v YHD - Društvu za teorijo in kulturo hendikepa glasno opozarjajo, da jih je zakonski osnutek razočaral, saj naj bi bil pomanjkljiv in necelovit. Da se je prav YHD do zakona, pri nastajanju katerega je tudi sam sodeloval, opredelil kritično, ni presenetljivo, saj gre za invalidsko organizacijo, ki že leta opozarja na ne dovolj kakovostno in netransparentno delovanje slovenskih invalidskih organizacij, predvsem pa na pomanjkljiv nadzor nad porabo sredstev, ki jim jih od prihodkov od iger na srečo zagotavlja Loterija Slovenije. Tudi na problematiko pomanjkljivo urejene osebne asistence opozarja že leta. YHD jo sam izvaja že trinajsto leto, enajsto leto pa mu pri tem finančno pomaga država.
V YHD pravijo, da je zakon sporen zato, ker iz predlaganega besedila ni jasno, kaj natančno naj bi obsegala osebna asistenca, in bi zato v njenih okvirih lahko razumeli tudi nego, ki se izvaja znotraj inštitucij, to pa z neodvisnim življenjem nima nobene zveze. Ministrstvu očitajo še zvišanje dosedanjega praga za pridobitev osebne asistence in to, da zakon hendikepirane ločuje po diagnozah, kar je preživet koncept obravnave. Na ministrstvu vse očitke zavračajo kot neutemeljene, predsednica YHD Elena Pečarič pa se s tem ne strinja. Kot opozarja, je denimo ločevanje hendikepiranih po diagnozah mogoče zaslediti v določilih, ki za gluhe, slepe in gluho-slepe predpisujejo nekoliko drugačna pravila kot za druge hendikepirane. »Zakonsko besedilo je tudi popolnoma spregledalo duševno prizadete. Povsem očitno je, da zakon hendikep razume le v okviru telesne in ne tudi duševne prizadetosti,« pravi Pečaričeva.
Kritik je prav tako deležna finančna plat zakona. Najprej zato, ker bo isti organ odločal o tem, kdo potrebuje osebno asistenco, in o tem, koliko sredstev bo na voljo zanjo. Moti jih tudi, da osebne asistence poleg petih različnih predvidenih (proračunskih) virov ne bo sofinancirala Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), ki upravlja loterijska sredstva in tako invalidskim organizacijam zagotavlja sredstva za delovanje, s tem pa za zdaj tudi sredstva za izvajanje osebne asistence. Na ministrstvu na prvi očitek odgovarjajo, da so pravila dovolj jasna in da konflikta interesov ne bo, glede drugega pa pravijo le, da veljavna zakonodaja vključitve FIHO v na novo urejeno sofinanciranje osebne asistence pač ne omogoča. »To se mi zdi sporno. Če smo že v krizi in če vemo, da je proračun omejen, bi bilo logično, da se za osebno asistenco namenijo tudi sredstva, ki so bila doslej namenjena zanjo,« pravi Pečaričeva.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.