29. 4. 2010 | Mladina 17
Po Testenu Šorli?
Bodo vrhovni sodniki dobili šefa, ki si ga najmanj želijo
Donedavni podpredsednik vrhovnega sodišča Marko Šorli
© Igor Škafar
Po vsej verjetnosti bo pravosodni minister Aleš Zalar te dni državnemu zboru za predsednika vrhovnega sodišča in hkrati celotne tretje veje oblasti predlagal Marka Šorlija. Torej človeka, s katerim je bil pred leti v sporu in ki mu vrhovni sodniki, drugače od sodnega sveta, niso dali podpore h kandidaturi.
V nasprotju s sodnim svetom, kjer je Šorli podporo sicer dobil s tesno večino (po naših podatkih je bil izid 6 proti 5), vrhovni sodniki niti na poziv pravosodnega ministra niso želeli obrazložiti, zakaj Šorlija nočejo za človeka, ki bo njih in hkrati celotno tretjo vejo oblasti vodil prihodnjih šest let. Zalar meni, da so svojemu mnenju o kandidaturi s tem odvzeli težo, ki bi morala biti večja od mnenja sodnega sveta, kar je nekoč že poudarilo celo ustavno sodišče. Čeprav naj bi se bil po neuradnih podatkih na tretji razpis končno pripravljen prijaviti tudi kak vrhovni sodnik, ki bi bil deležen podpore v svojem okolju, je zdaj morda že prepozno. Šorli naj bi v državnem zboru imel zagotovljene glasove opozicijske desnice, za glasove koalicijskih strank pa se zdi malo verjetno, da jih ne bi dobil, glede na to, da gre za predlog pravosodnega ministra.
Zaradi katerih razlogov pa naj Šorli ne bi bil primeren za vodenje vrhovnega sodišča? Kakšni so ti razlogi, o katerih se veliko govori neuradno, javno pa jih njegovi sodelavci niso razkrili? Po nekaterih informacijah bi vrhovni sodniki lahko rekli, da ni primeren zato, ker funkcije podpredsednika ni opravljal v skladu z njihovimi pričakovanji. Ali pa zato, ker mu predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen ni zaupal in je v času odsotnosti s posebnim pooblastilom vse predsedniške posle raje prenašal na vodjo oddelka. Ali pa zato, ker je kot podpredsednik dobil nalogo, da pripravi dva velika projekta, kako pospešiti velike in težke kazenske procese na sodiščih, pa tega ni storil in je bil nazadnje Testen prisiljen skupino, ki jo je za ta namen vodil Šorli, razpustiti. Ali pa zato, ker je njegov program za položaj vodje sodstva premalo usmerjen v krepitev položaja sodne veje oblasti, saj naj bi premalo pozornosti namenjal vprašanjem sistemskega pomena sodstva, recimo sodni upravi. A sodniki niso rekli nič od tega. Z molkom ob glasovanju o Šorlijevi kandidaturi vrhovni sodniki sicer niso sporočili, da se z njegovim dosedanjim delom in predsedniškim programom strinjajo, niso pa niti argumentirali nasprotnega.
Če bi Zalar lahko izbiral med vsemi vrhovnimi sodniki, zagotovo ne bi izbral Šorlija. Sodni svet je namreč v drugi polovici devetdesetih let prav pod Šorlijevim vodstvom kar trikrat zavrnil Zalarjevo kandidaturo za predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča, podprl ga je šele sodni svet v novi sestavi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.