6. 5. 2010 | Mladina 18 | Politika
Študentske demonstracije za delo
Se bodo študentje borili za študentsko delo skupaj s študentskimi organizacijami?
Srečanje premiera Boruta Pahorja s študentskimi funkcionarji
© Borut Peterlin
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je po zadnjem (ponovno neuspešnem) sestanku s premierom Borutom Pahorjem o vprašanju študentskega dela sporočila, da bo nasprotovala spremembam na tem področju, »dokler ne bo glede na celotni položaj študentov v republiki Sloveniji zagotovljeno, da bodo lahko v naši državi študirali vsi«, in napovedala demonstracije za 19. maja.
Zahteva, da se študentsko delo ne more omejiti, dokler država oziroma vlada ne poskrbi za kak drug način sofinanciranja študija, je razumna. Ko je vlada na začetku mandata začela govoriti o spremembah na področju študentskega dela, se je v tem kontekstu omenjala drugačna ureditev štipendiranja. Nekako tako, da se bo tisti del, ki bi ga študentje sicer zaslužili prek napotnic, nadomestil z več in višjimi štipendijami. Bistvena bi torej morala biti vsebina zakona o javnih transferjih, ne pa toliko vsebina zakona o malem delu, ki poleg omejitev študentskega dela prinaša tudi nekatere dobrodošle novosti za študente, ki bodo delali. V času študentskega dela bodo namreč imeli številne delavske pravice (zdaj je edina pravica honorar), na čelu z delovno dobo. A o predlogu zakona, na podlagi katerega bodo študentje po novem črpali štipendije, je bilo precej manj trenj, študentske organizacije niso napovedale demonstracij ... Na ulice pa naj bi šli zaradi zakona o malem delu, ki bo po podatkih davčne uprave dejansko po žepu udaril zgolj slabih sedem odstotkov študentov. Slabih 20 odstotkov vseh študentov namreč na leto zasluži manj kot 2000 evrov, dobra četrtina med 2000 in 4000 evrov. Vsem tem novi zakon ne bi ničesar vzel, vzel pa bi nekaj zgolj že omenjenim sedmim odstotkom študentov, ki na leto zaslužijo med 6000 in 8000 evri. Je res razumna tudi zahteva proti spremembam glede študentskega dela?
ŠOS v času priprave nove zakonodaje na tem področju teh podatkov ni izpostavljal, pač pa je postavljal eno samo zahtevo. In sicer da se študentsko delo uredi s posebnim zakonom in ne z zakonom o malem delu. Da bi v povsem novem zakonodajnem postopku, v katerem bi verjetno tudi študentje prenehali prvenstveno zavračati spremembe, v sodelovanju z ministrstvom za delo poiskali kompromise. Gre za legitimno željo, kot je legitimen način sindikalnega boja tudi zavlačevanje. Potem ko je že na mizi predlog zakona o malem delu, bi novi postopek sprememb na področju študentskega dela te odmaknil precej v prihodnost. A komu v resnici koristi ohranjanje aktualnega statusa? To vprašanje si bodo morali postaviti predvsem študentje, študentski funkcionarji odgovor že poznajo.
Ob upoštevanju podatkov o realnem obsegu omejitev študentskega dela bo veliko povedalo že to, kako se bodo študentje in dijaki odzvali na poziv študentskih funkcionarjev na demonstracije. Če ta, ob tako »pomembnem vprašanju«, ne bo zadovoljiv, bo to nezaupnica študentov vodstvom študentskih organizacij, ki so od študentskega dela še veliko bolj odvisne kot pa študentje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.