6. 5. 2010 | Mladina 18
Politična tišina
Zakaj cerkev molči o arbitražnem sporazumu?
Anton Stres
© Arhiv Mladine
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Anton Stres je na tiskovni konferenci pojasnil, zakaj se bo slovenska rimskokatoliška cerkev (RKC) ob tokratnem referendumu o arbitražnem sporazumu s Hrvaško vzdržala sodelovanja v javnih razpravah. Kot je dejal: »Ne bomo se spuščali v razprave o tem, katera meja je prava ali katera metoda je prava. Za to so drugi ljudje, ki so usposobljeni, ki imajo vse kompetence in ki imajo tudi pristojnosti za to.«
Gre za precej nenavadno izjavo, če upoštevamo širši kontekst. Cerkev tako rekoč nikoli ni imela posebnih zadržkov glede vmešavanja v politične ali gospodarske teme ter različne afere oziroma ni imela občutka, da za to ni pristojna. Njeni predstavniki so se oglašali ob aretaciji Joška Jorasa, ob Depali vasi in Vič-Holmecu, ob težavah z volilnim sistemom, podprli so Janševe neoliberalne gospodarske reforme skupaj z enotno davčno stopnjo, Grimsov zakon o RTV in še bi lahko naštevali.
Zakaj torej molk o arbitraži? O tako pomembnem vprašanju? Zadeva je še toliko presenetljivejša, če upoštevamo, da je arbitražni sporazum sredi januarja zelo jasno podprl tudi sam poglavar RKC papež Benedikt XVI. »Vesel sem zaradi sporazuma med Hrvaško in Slovenijo o arbitraži, ki se nanaša na njihovo pomorsko in kopensko mejo,« je takrat dejal na avdienci za diplomate iz približno 180 držav.
Slovenska cerkev bi lahko sledila papeževemu zgledu, vendar ne more, ker bi s tem kompromitirala svojo vlogo v domačem političnem prostoru. Že površen pregled preteklih javnih stališč Komisije Pravičnost in mir pokaže, da je bila praviloma vedno na strani politične desnice in ji je s tem zagotavljala tudi potrebno moralno podporo. Tokrat pa so stvari zanjo precej bolj zapletene. Projekt sprejetja arbitražnega sporazuma na »papeževo veselje« vodi Pahorjeva vlada, desnica pa mu odločno nasprotuje. Ker cerkev ne more nastopiti proti svojemu poglavarju, prav tako pa ne more nastopiti proti svoji politični opciji, se bo torej tokrat modro vzdržala.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.