6. 5. 2010 | Mladina 18
Zamujena priložnost
Slovenski paviljon v Šanghaju eden manj ambicioznih
Slovenska hiša v Šanghaju
Štiri milijone evrov bo Slovenijo stala udeležba na svetovni razstavi EXPO v Šanghaju. Čeprav se zdi v času recesije takšno zapravljanje javnega denarja nesmiselno, ne smemo pozabiti na promocijski učinek.
Svetovna razstava je izjemna priložnost za predstavitev države in njenih izdelkov na kitajskem trgu, zato so zlasti večje in bogatejše države v paviljone vložile bistveno več denarja in domišljije kot Slovenija. Tako je Savdska Arabija za postavitev paviljona namenila neverjetnih 112 milijonov evrov, sledi pa ji Japonska s 108 milijoni. Pahorjeva vlada se je projekta lotila manj ambiciozno, predvsem pa pozno. Dokončno se je za nastop na svetovni razstavi odločila šele oktobra lani, ko so številne druge države v Šanghaju že gradile svoje paviljone. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je udeležbi celo nasprotoval, a ga je premier Pahor opozoril, da dogovora s Kitajci ne smemo prelomiti, če želimo ohraniti dobre odnose. Poleg tega je vlada krepko zmanjšala prvotni proračun projekta, in sicer z desetih na štiri milijone evrov.
Posledica zamude in varčevanja je, da nismo mogli zgraditi svojega paviljona, ampak smo na razpolago dobili tipski paviljon, ki smo ga nato od zunaj in znotraj uredili po svoji izbiri. Rezultat je dokaj klavrn, še posebej v primerjavi s paviljoni držav, kot so Južna Koreja, Velika Britanija, Španija, Rusija, Danska, Finska, Srbija. Praviloma so države izpeljale natečaj, ker je to najbolj transparenten instrument za pridobitev najkakovostnejših in najbolj inovativnih rešitev, naša vlada pa se je odločila, da bo koncept in avtorje, ki bodo ta koncept uresničili, izbrala sama.
Tako je bila tik pred zdajci ustanovljena vladna koordinacijska skupina pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Stojana Pelka, ki se je odločila za koncept Odprte knjige, nato pa je oblikovanje fasade paviljona zaupala umetniku Mateju Andražu Vogrinčiču, ureditev interjerja pa arhitektu Borisu Podrecci. Na fasadi paviljona je zloženih 24.990 knjig, narejenih iz aluminija, ki jih je Vogrinčič pobarval z opečnato rdečo, pri čemer se je zgledoval po Plečnikovem NUK-u. In zakaj ravno knjige? Ker je Ljubljana letos svetovna prestolnica knjige. Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (Japti), ki je odgovorna za pripravo in izvedbo slovenske udeležbe na svetovni razstavi, je januarja sicer objavila javni natečaj, a le za izbiro kreativnih in oblikovalskih komunikacijskih rešitev. Na tem natečaju je bila izbrana rešitev agencije Futura, ta pa je nato za podizvajalca izbrala oblikovalca Žareta Kerina. Zakaj Japti ni že veliko prej razpisal javnega natečaja za pridobitev celovite rešitve, ki bi vključevala koncept, arhitekturno izvedbo in komunikacijske rešitve, ni povsem jasno. Možno je, da je čakal na odločitev vlade, da se na EXPO sploh gre. »Sosledje dogodkov pri organizaciji in izvedbi slovenskega paviljona kaže, da se je vlada razmeroma pozno odločila za predstavitev države v Šanghaju, zato tudi ni bila sposobna zadeve optimalno speljati. Že hiter pregled predstavitev paviljonov pokaže, da je večina držav svoje predstavitve zastavila ekstremno ambiciozno. Žal tega za slovenski paviljon ni mogoče reči. Zato upravičeno menimo, da slovenska predstavitev na EXPO ne bo dosegla svojega namena,« so nad slovenskim nastopom razočarani v Zbornici za arhitekturo in prostor.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.