13. 5. 2010 | Mladina 19
Evropska državljanska pobuda
Možnost za zmanjšanje demokratičnega primanjkljaja kljub množici birokratskih pasti
Evropski poslanci
© www.europarl.europa.eu
Evropska komisija je predstavila podrobnosti direktive za uveljavljanje evropske državljanske pobude. Po njej bodo lahko državljani Evropske unije, če se jih bo zbralo milijon, pozvali komisijo k oblikovanju zakonodajnega predloga, za katerega bodo menili, da je potreben. Tako želijo institucije EU zmanjšati demokratični primanjkljaj v EU. »Prepričan sem, da bo novi mehanizem spodbudil javno razpravo o politikah EU in evropske državljane iz različnih držav pripeljal k sodelovanju na skupnih temeljih,« je dejal Maroš Šefčovič, komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mlade, ob predstavitvi predloga uredbe o državljanski pobudi.
Osnutek predloga uredbe predvideva, da mora zakonodajno pobudo podpisati milijon državljanov iz vsaj tretjine članic EU. Se pravi iz devetih držav. Bruselj je določil minimalno število glasov iz vsake države z »digresivno proporcionalno« metodo glede na velikost države. To pomeni, da morajo manjše države proporcionalno gledano prispevati več glasov kot velike. V Franciji bodo morali zbrati 55.500 podpisov, v Nemčiji 72.000, recimo na Cipru pa jih bo dovolj 4500. Enako tudi v Luksemburgu in na Malti. V Sloveniji bodo morali pobudniki zbrati 6000 podpisov. Toda še pred množičnim zbiranjem podpisov morajo pobudniki svoj predlog registrirati pri pristojnih organih v evropski komisiji, in to s podpisi vsaj 300.000 ljudi. Institucije v EU bodo nato v dveh mesecih presodile, ali je pobuda skladna »z vrednotami EU« in »izvedljiva«. Nato bodo lahko začeli zbirati podpise »v elektronski obliki ali pa na papirju«. Časa za akcijo bo dvanajst mesecev.
Kje lahko nastanejo zapleti? Po besedah mag. Simona Delakorde, izvršnega direktorja Inštituta za elektronsko participacijo, v osnutku direktive ni dovolj natančno določeno, kdo in pod kakšnimi pogoji je lahko pobudnik peticije, pa tudi kdo bo zbiral podpise. »Pobude naj bi izvirale iz evropske civilne družbe. V tem grmu pa se lahko skrivajo različni, tudi kapitalski interesi in prav zanimivo bo spremljati, kdo bo stal v ozadju pobud.«
Težava je lahko tudi v načinu zbiranja podpisov. »Pri elektronskem zbiranju bo morala evropska komisija zelo natančno opredeliti mehanizme za identifikacijo glasov, za potrjevanje in oddajo,« pravi Delakorda. Tu pa so možni zapleti. Podpisnik mora v izjavi podpore navesti kopico osebnih podatkov: ime, stalno prebivališče, elektronski naslov, datum in kraj rojstva, nacionalnost, davčno številko in številko potnega lista. Komisija naj bi zbrisala podatke »najkasneje mesec dni po oddaji pobude komisiji ali 18 mesecev po registraciji državljanske pobude«.
Ena od najbolj znanih pobud je »Kampanja enega sedeža«, ki si od leta 2006 prizadeva za odpravo potovanj evropskih poslancev med Brusljem in Strasbourgom, ki davkoplačevalce vsako leto stanejo 200 milijonov evrov. Pobudniki imajo zbranih okrog 1.270.000 podpisov, vendar so za zdaj zbrali le imena in elektronske naslove, drugih podatkov pa ne nameravajo dodati.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.