13. 5. 2010 | Mladina 19
Prošnja za prijateljstvo: Prezri!
Uslužbenci šefov ne želijo za prijatelje na Facebooku
Se skrivajo pred šefom?
© Matej Leskovšek
Facebook. Danes ga ima že tako rekoč vsak. In tako rekoč vsak več kot sto prijateljev. Poleg tega tako rekoč ne mine teden, mesec pa zagotovo ne, da se v tem omrežju ne bi našel kdo, ki bi želel biti na seznamu naših prijateljev. In kaj, če nam prošnjo pošlje šef?
Finsko podjetje za računalniško varnost F-Secure, ki ga v Sloveniji zastopa podjetje Amis, je med 450 uporabniki Facebooka z vsega sveta opravilo raziskavo o njihovi zasebnosti v tem spletnem omrežju. Triinsedemdeset odstotkov anketiranih šefa nima med prijatelji, izrazili pa so tudi zaskrbljenost, da bi njihove spletne dejavnosti negativno vplivale na njihovo zaposlitev. »Da večina tistih, ki Facebook uporabljajo med delom, svojega šefa nima med 'prijatelji', je logično,« pravi dr. Oliver Vodeb, ki med drugim predava teorije in prakse medijev in komuniciranja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. »Šefi imajo potencial prijatelja na Facebooku zgolj takrat, ko se Facebook uporablja za poslovne namene komunikacijskih kampanj in podobno, sicer ne,« je prepričan Vodeb. Težavo pa vidi tudi v tem, da tisti, ki med službenim časom uporabljajo Facebook, ne delajo za svoje podjetje, temveč za tuje - za Facebook. »Facebook kot podjetje služi denar z oglasi in predvsem z analizo in s prodajo podatkov, ki jih generirajo uporabniki s tem, ko vnašajo vsebine in komunicirajo z drugimi uporabniki.«
Docent dr. Gregor Petrič s Fakultete za družbene vede pa opozarja na konfliktnost položaja, v katerem se znajde posameznik, če od nadrejenega dobi povabilo za prijateljstvo. Sicer prošnjo lahko zavrne, vendar s tem takoj zbudi nezaupanje. Lahko pa s potrditvijo prošnje pokaže tudi neko pripadnost službi, mogoče se mu odpre celo kakšna priložnost.
Petrič pojasnjuje, da v različnih življenjskih situacijah igramo različne družbene vloge, od katerih je odvisno tudi naše obnašanje. V družbenih omrežjih se predstavljamo drugače, kot bi se predstavili na pogovoru za službo: »Facebook nima segmentacije teh vlog. Imamo samo en profil, ki ni prilagojen za vsakega izmed naših prijateljev.« Čeprav lahko določimo posamezne stopnje zasebnosti, bi bilo urejanje stopnje dostopa za vsakega našega prijatelja posebej zelo zamudno in zapleteno ravno zaradi množice prijateljev, ki jih imamo na spletnem omrežju. Predvsem pa je od nas odvisno, kako daleč smo pripravljeni iti pri razkrivanju sebe. »Danes prevladujoča poslovna kultura vključuje in vdira v zasebnost posameznika, saj želi zasebnost uporabiti v ekonomske namene. To presega zgolj problem zasebnosti na Facebooku ali internetu,« še dodaja Vodeb.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.