Državna solidarnost s cerkvijo

Država prej pripravljena zategniti pas ljudem kot pa zapreti cerkvi pipico

Čeprav naj bi globalna gospodarska in finančna kriza počasi pojenjala, bomo njene posledice čutili še dolgo. Kot jih čutimo pač že nekaj časa. Tako danes ne varčuje zgolj vojska pri nabavi orožja ali pa policija pri nabavi vodnega topa, varčuje se in varčevalo se bo tudi pri ljudeh, njihovih plačah in pravicah. Vendar, ali se res varčuje povsod, kjer bi se lahko? In ali ne bi bilo primerno, če bi se nekateri prejemniki državnega denarja zavoljo solidarnosti z ljudmi odrekli delu denarja, ki ga dobivajo iz proračuna?
Na Hrvaškem je recimo cerkev (RKC) lani javno dejala, da je pripravljena nositi breme krize, in se odpovedala šestini vsega državnega denarja, konkretno 6.889.927 evrov. In pri nas? V Uradu za verske skupnosti so nam pojasnili, da informacij o tem, da bi se RKC ali katerakoli druga večja verska skupnost odpovedala javnemu denarju, nimajo.
Koliko državnega denarja pravzaprav dobijo največja verska skupnost in njene organizacije? Izmed posameznih državnih resorjev RKC največ denarja prejme od ministrstva za delo, nato od ministrstva za šolstvo in ministrstva za kulturo. Prvo sofinancira programe s področja socialnega varstva in podpore družin. Zneski so različni, od 550 evrov (prejemnik ljubljanski Karitas, in sicer za higiensko oskrbo za osebe brez zdravstvenega zavarovanja) do 138.807 evrov (zavod Pelikan-Karitas, za pomoč zasvojencem). Tovrstna pomoč države načeloma sicer ni sporna, a je vseeno nenavadno, da cerkev velikokrat omeni svojo karitativno dejavnost, ne pa tudi, da ji pri tem poslanstvu pomaga tudi država.
Nekateri drugi zneski, ki jih cerkev prejema iz proračuna, pa so nekoliko bolj nenavadni, še posebej, ker smo v času krize. Tako je lani ministrstvo za kulturo za obnovo in vzdrževanje sakralnih spomenikov, ki so v lasti RKC, namenilo dobra dva milijona evrov; v zadnjih treh letih je tako država v ta namen donirala že okrog 7 milijonov. Za javne arhivske dejavnosti je Slovenska škofovska konferenca v letu 2009 od države prejela 176.245 evrov.
Država sofinancira tudi zasebne zavode s področja vzgoje in izobraževanja, katerih ustanovitelj in lastnik je RKC. Njim je ministrstvo za šolstvo lani namenilo dobrih 8 milijonov evrov, za leto 2010 pa ocenjujejo, da bo ta znesek še višji, in sicer okrog 8,5 milijona. Državni urad za verske skupnosti je lani plačal 2.364.799 evrov za prispevke duhovnikov, podobno kot tudi leta poprej. Medletne primerjave s prejšnjimi leti kažejo, da kriza ni zmanjšala priliva javnega denarja za cerkev, njene uslužbence, zasebne ustanove in spomenike, v nekaterih primerih se ta še povečuje.
Pahor je na začetku meseca dejal, da je vlada doslej privarčevala milijardo evrov, in dodal: »Če bi bili še bolj zavzeti, bi lahko privarčevali še več.« In cerkev? Namesto da bi se v imenu solidarnosti odrekala kakšnim državnim sredstvom, pa si želi še več. Takoj po ustoličenju je nadškof dr. Anton Stres dejal, da bi lahko država pomagala finančnim podjetjem »tudi z državno pomočjo, na primer z reprogrami posojil«. In s tem bi se iz težav izkopal tudi kakšen cerkveni holding.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči