13. 5. 2010 | Mladina 19
Manipulacija z medijsko svobodo
SDS opozarja, da medijem še nikoli ni bilo tako težko. Pa to drži?
V objemu medijev
© Borut Peterlin
Dva dneva po mednarodnem dnevu svobode medijev, ki je bil 3. maja, nas je naša največja opozicijska stranka na svoji spletni strani seznanila z menda povsem skrb zbujajočimi razmerami, kar zadeva svobodo medijev pri nas. V SDS so opozorili, da je menda Slovenija pod sedanjo oblastjo zelo nazadovala, in tega naj bi se zavedale tudi »mednarodne novinarske in civilnodružbene organizacije«. To dokazujeta lestvici medijske svobode, ki ju pripravljata ameriška nevladna organizacija Freedom House in organizacija Novinarji brez meja, saj Slovenija na njiju zadnjih nekaj let drsi navzdol. Še več, leta 2009 je dosegla celo najslabšo uvrstitev doslej. V SDS so ogorčeni, da novinarji pod vladavino Pahorja, Golobiča in Kresalove ne protestirajo in ne pišejo peticij, tako kot so to počeli v času Janševe vlade. A tudi če domačih protestov ni, jih pomirja, da v tujini vedo, »kakšen je resničen odnos sedanje oblasti do medijske svobode«.
Glede na dogajanje v slovenskih medijih, ki smo mu bili priča minula leta, je vprašanje, ali je SDS res poklicana za pripombe o medijih in ali ni njeno posredovanje že kar nekoliko neprimerno. Ne le zato, ker so komentarji političnih akterjev o medijih vedno neizogibno politično motivirani, temveč tudi zato, ker je bila prav SDS soavtorica političnega »uravnoteževanja« medijev, ki se ga je v prejšnjem mandatu ob pomoči gospodarstva lotila politika. Na to so ves čas opozarjale tudi mednarodne novinarske organizacije. Tudi te, ki so leta 2009, torej prvo leto, ko je bila na oblasti Pahorjeva vlada, Slovenijo uvrstile najniže na lestvicah medijske svobode doslej. Keč je v tem, da se drsenje po lestvicah navzdol ni zgodilo čez noč. Tudi mednarodne organizacije so minula leta razloge za slabšanje slovenske uvrstitve iskale v kombinaciji odkritega šarjenja Janševe vlade po medijih, njenih posegov v medijsko zakonodajo, množičnega kadriranja »prijaznih« direktorjev in urednikov in številnih dokumentiranih posegov v medijske vsebine. Trend je torej sprožila prejšnja vlada.
In zakaj se je Slovenija lani odrezala tako slabo? Tednik The Economist je že pred meseci zapisal, da so za njeno slabšo uvrstitev na lestvici Novinarjev brez meja najverjetneje odgovorni trije dogodki. Prvi je povezan z začasno sodno odredbo, s katero je bilo časniku Dnevnik prepovedano pisanje o italijanskem poslovnežu Ceraniju. Šlo je za očitno cenzuro, kar je pozneje ugotovilo tudi sodišče in odredbo zato odpravilo. Drugi dogodek je povezan z zakonodajo, ki je postala zadnje leto bolj omejujoča za medije. Spremembe so bile pripravljene še za časa Janševe vlade. Tretji dogodek pa je povezan s tem, da se je slovensko tožilstvo na Janšev predlog lotilo pregona finskega novinarja Magnusa Berglunda, ker je v oddaji finske javne televizije o aferi Patria dejal, da naj bi bil nekdanji slovenski premier Janša prejel podkupnino, pri tem pa je zavaroval anonimnost svojih virov.
Kar dva od teh treh dogodkov, zaradi katerih naj bi se bila Slovenija na lestvicah medijske svobode lani odrezala najslabše doslej, sta torej neposredno povezana s SDS.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.